Iz Parka vojaške zgodovine so sporočili, da so lansko leto dosegli odlične rezultate tako pri številu obiskovalcev kot z vidika muzejskih dopolnitev in novih vsebin. Muzej si je po ponovnem odprtju in postopni sprostitvi protikoronskih ukrepov v preteklem letu ogledalo 55.561 obiskovalcev, s čimer se je število obiskovalcev močno približalo rekordni obiskanosti iz predkoronskega leta 2019, ko so zabeležili 58.600 obiskovalcev.

V Parku so še posebej veseli povratka organiziranih skupin, zlasti šolarjev, ki v spomladanskem in jesenskem času predstavljajo skoraj polovičen delež muzejskega obiska.

K visoki obiskanosti kljub zaostrenim zdravstvenim in gospodarskim razmeram so pomembno prispevale nove pridobitve, med katerimi sta bila najbolj odmevna prihod pred kratkim upokojenega policijskega helikopterja AB-212 ter nemškega štiricevnega protiletalskega topa Flakvierling 38 iz druge svetovne vojne. Pomembno dopolnitev muzejskih vsebin je pomenilo tudi odprtje nove stalne razstave »Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti«, ponudbo pa je obogatilo tudi več gostujočih razstav.

 Koronsko obdobje je sicer močno zamajalo organizacijo tradicionalnih muzejskih dogodkov, ki jih lani ni bilo,  so pa zato septembra pripravili nov muzejski dogodek ZgodoVikend, ki je namenjen intenzivnemu spoznavanju vojaške zgodovine. 

Iz Parka vojaške zgodovine so še sporočili, da obiskovalce še vedno navdušujejo tudi eksponati, ki muzejsko izkušnjo dopolnjujejo z doživetjem. Podmornico si je lani, tudi po dobrem desetletju od njenega prihoda, odznotraj ogledalo kar 7.000 obiskovalcev, veliko povpraševanje pa so zabeležili tudi za izkušnjo na simulatorjih letenja z letaloma MiG-21/Spitfire, kjer je svoje pilotske veščine preizkusilo 3.500 obiskovalcev.

Na vračanje turistov in ponoven zagon turističnih tokov kažejo tudi podatki o nočitvah na postajališču za avtodome, kjer se je število v primerjavi z letom poprej podvojilo, pri čemer so kar polovico nočitev opravili gostje iz Nemčije.

Foto: Park vojaške zgodovine 

V javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega osebnega zdravnika ni mogoča, so po Sloveniji začeli vzpostavljati ambulante za neopredeljene zavarovane osebe. V regiji jo bo odprl le Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. Kot je pojasnil direktor Boštjan Plešec, bo to, če bodo pogoji izpolnjeni, 1. februarja. 

V Ilirski Bistrici, kjer se po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, število neopredeljenih bolnikov giblje okoli 900, so pri izvajanju te ambulante pripravljeni sodelovati vsi družinski zdravniki. 

Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica, ki pokriva tri osrednjenotranjske občine, ambulante za neopredeljene ne bo vzpostavil. Direktorica Olga Doles je povedala, da neopredeljeni pacienti lahko še izberejo osebnega zdravnika in dodala, da je okoli 150 pacientov opredeljenih pri zdravnikih, ki niso več zaposleni v cerkniškem zdravstvenem domu – bodisi zaradi zaposlitve drugje ali zaradi upokojitve. Ambulante za neopredeljene ne bo niti v Postojni. Direktorica Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožiča Postojna Irena Vatovec  je povedala, da še opredeljujejo, čakajo pa tudi na novo zdravnico, ki se bo zaposlila decembra. Izbranega zdravnika sicer nimajo turški državljani, ki delajo na drugem tiru, a koristijo nujno medicinsko pomoč.

V vseh treh zdravstvenih domovih je zelo različno stanje tudi na področju  zobozdravstva. V ZD Cerknica se pacienti, ki potrebujejo zobozdravnika, še lahko opredelijo. Drugačna slika je v Ilirski Bistrici, kjer so konec leta zgubili dva zobozdravnika. Direktor zdravstvenega doma Boštjan Plešec je povedal, da se na razpise ne javi nihče, bo pa občina v kratkem razpisala dve koncesiji za zobozdravstveno dejavnost. Da so čakalne dobe pri zobozdravnikih nedopustno dolge, ocenjuje direktorica ZD Postojna Irena Vatovec in dodaja, da so dali vlogo za dodaten program zobozdravstva, a letos ga še be bo.

Kako pa je na področju ginekologije? V ZD Postojna te dejavnosti nimajo, v ZD Cerknica  trenutno ni redno zaposlenega ginekologa, dejavnost pokrivajo s pogodbenimi ginekologi, ki imajo možnost opredeljevanja pacientk, s koncesijo je ginekološka dejavnost pokrita tudi v Ilirski Bistrici, kot je še povedal direktor, naj bi bila ambulanta kmalu odprta vse dni v tednu.

Da ambulante za neopredeljene ne bodo odpirali, saj jo pravno ne morejo, pa odgovarja direktorica Zdravstvenega doma Logatec Urška Tomič. Družinski zdravniki  sprejemajo novo opredeljene paciente, neopredeljenih je v občini Logatec po izračunih pristojnega ministrstva za 0,2 ambulante družinske medicine. Družinski zdravniki v Logatcu po pojasnilih direktorice sprejemajo paciente že več let, saj je vodstvo javnega zavoda vedno stremelo k temu, da občani Logatca ne bi ostali brez zdravnika.” Če se pacienti v teh letih niso opredelili, mora vsak posameznik sprejeti svojo odgovornost,” meni direktorica in dodaja, da je na Logaškem poskrbljeno za zobozdravstveno ter ginekološko dejavnost.

Zdravstveni dom Ilirska Bistrica 

Foto: Katja Kirn Vodopivec, Primorske novice 

V Krpanovem domu v Pivki so včeraj pripravili okroglo mizo o največjem požaru v samostojni Sloveniji, požaru na Krasu, in sanaciji po njem. Udeležil se jo je tudi minister za obrambo Marjan Šarec. Poudaril je, da nas je požar na Krasu naučil, kako pomembno je, da so ob takšnih nesrečah takoj aktivirane vse sile, tudi Slovenska vojska. Slednja je bila na Krasu prvič v tako velikem obsegu vključena na različna področja, od gašenja, logistike, sanitete do priprave obrokov.

»Vse sile skupaj, če se vključijo takoj, lahko preprečijo najhujše. V prihodnje bomo še izboljšali logistiko, sile še bolj povezali med seboj. Slovensko vojsko bomo vključevali vedno in takoj,” je dejal minister Šarec.«

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Boštjan Triler, so o izkušnjah in izzivih pri organizaciji tako obsežne gasilske akcije spregovorili vodja intervencije Simon Vendramin, poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, vodja sežanske izpostave Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček, poveljnik letalske enote Policije Dejan Kink, predstavnika Slovenske vojske podpolkovnik Matjaž Bončina in major Primož Pintar ter direktorica zavoda Miren Kras Ariana B. Suhadolnik.

Sogovorniki so si bili enotni, da je v boju s požarom sodelovala  vsa Slovenija. Poleg gasilcev in prostovoljcev so mnogi zbirali različno pomoč, predvsem pijačo, zbrali so tudi veliko denarja.

V akciji Skupaj za Kras pa je bilo zbranih 250.000 evrov. Večina bo namenjena nakupu drevesnih sadik in semen, s katerimi bodo v prihodnjih letih pogozdili območje požara in uredili drevesnice.

Pri gašenju je bilo pomembno tudi, da so gasilci ubranili kraške vasi in ostalo lastnino, predvsem pa da ni prišlo do težjih poškodb ali celo smrti med gasilci, ostalimi reševalci ali domačini.

Po končanem posvetu je minister Marjan Šarec skupaj z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem in  v. d. direktorice  Urada Vlade RS za komuniciranje  Petro Bezjak Cirman na velikih panojih pred parkom odprl fotografsko  razstavo Požar na Krasu. 38 fotografij je na ogled do septembra.

Med gosti na sobotni podelitvi naziva Ona 2022, ki ga je prejela Damjana Kinkela, je bila tudi Nina Ukmar. Med letoma 2012 in 2022 je vodila javni zavod Kosovelov dom Sežana, zdaj pa je vodja kabineta ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko.
Dejala je, da se na Ministrstvu za kulturo zavedajo pomena lokalnih medijev. Po njenih besedah so lokalne radijske postaje tiste, ki prinašajo posebno živost v okolja lokalnih skupnosti. Na ministrstvu načrtujejo tudi novo strategijo medijskega prostora.

Foto: Valter Leban 

Radio 94 rad sodeluje v humanitarnih akcijah, jih organizira sam ali jih podpre. Na slovesnosti Ona ali on 2022 – dejanje leta, je tako podjetje TPG Agent Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna podarilo sredstva za nakup histeroskopa. 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob tem postojnsko porodnišnico izpostavil kot dober zgled in obljubil, da bodo novi prostori hitro odprti, direktor Aleksander Merlo pa je poudaril, da se skrivnost uspeha skriva v dobrih zaposlenih, aparaturah in prostorskih pogojih. Prisluhni. 

 Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica