V  Postojnski jami so se lani razveselili novih mladičkov človeške ribice, skupno sta dve človečki ribici položili 36 jajčec. Po letu 2016 so bili tako drugič pričatemu   dogajanju. Tudi zaradi tega je vzniknila zamisel o projektu Protect proteus, s katerim bodo zbirali sredstva za raziskovanje življenja in zaščito človeške ribice.

V okviru projekta želijo ozaveščati obiskovalce in vse ostale o pomenu te podzemne dvoživke ter o pomenu ohranjanja čistega okolja in pitne vode. Človeška ribica potrebuje za svoje življenje čisto vodo, zato bi onesnaženje podzemnih voda pomenilo tudi njeno izumrtje. Poslušaj. 

Foto: arhiv družbe Postojnska jama 

 77 pogumnih in srčnih posameznikov je 24. januarja prejelo posebna priznanja za njihova hrabra in požrtvovalna dejanja. V 36 različnih nepredvidljivih in nevarnih situacijah so se izkazali pri reševanju dragocenih človeških življenj. “Njihova ravnanja so vsem lahko v navdih in zgled,” so sporočili iz Policije. 

Medalje policije za požrtvovalnost in medalje Policije za hrabrost je prejemnikom na slovesnem sprejemu na Policijski akademiji v Tacnu podelil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, skupaj z ministrico za javno upravo v funkciji ministrice za notranje zadeve Sanjo Ajanović Hovnik.  Med prejemnicami je tudi specialistka družinske in urgentne medicine Alenka Pavlovčič. Zdravnica iz Zdravstvenega doma Postojna je bila del reševalne ekipe, ki je poleti po udaru strele na Triglavu pomagala 18 ponesrečencem. 

Foto: Policija 

Tomo Strle je Logatčan, sicer direktor Agencije Citrus, ki se ukvarja tudi s fotografiranjem. Pravi, da je obdobje analogne fotografije nekako preskočil. Rad ima portrete, reportažno in makro fotografijo. Ujeti trenutek v naravi pa je nekaj najlepšega, še dodaja.
Tomu Strletu ni tuj niti radio, saj je nekoč delal na logaškem radiu NTR. Z njim smo obujali spomine. Brskanje po ploščah je takrat burilo njegovo domišljijo.

Danes je 145-letnica rojstva Frana Valenčiča, pesnika in pravnika iz Ilirske Bistrice, ki je 16. septembra 1916 padel na skalnati vzpetini, znani z ledinskim imenom Gorjupa kopa, nedaleč stran od italijanskega Tržiča.
Prijateljeval je s predstavnikoma slovenske moderne Cankarjem in Kettejem. Prav Cankar ga je priporočil Franu Govekarju, ki je iskal prevajalca za Rossinijevo opero Viljem Tell. Premierno so jo uprizorili leta 1902 v Ljubljani, kjer je dosegla velik uspeh. Valenčič je svoj vrhunec dosegel v popotnem ciklu La bella Venezia.

Vir fotografije: kamra – digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin

Doktorandka numizmatike, zbirateljica kovancev, anglistka, zgodovinarka in manekenka Leilani Štajer je po očetu Postojnčanka, rojena v Švici, ki jo je življenjska pot peljala širom po svetu. Govori več jezikov. Je članica dveh konjeniških društev, ljubiteljska jahalka in mama sedemletnemu sinu, že dlje časa pa živi na obali. Zna si vzeti čas za male in velike stvari, vztrajnost in trud pa izpostavlja kot svoji življenjski vodili.

Že zelo mlada je izkusila manekenski svet in spoznala, da ta svet ni zanjo, saj se ji je zdel precej brezoseben. Vseeno je pozneje velikokrat hodila po modnih brveh in se uveljavila kot manekenka tako na tujem kot v Sloveniji, je pa življenje posvetila drugim stvarem, ki jo izpolnjujejo. Razpeta je med več državami, doktorat pa dela na dveh univerzah – na Primorskem in na prestižni francoski univerzi. Več v prispevku.

Fotografije: Vesna Kovač in osebni arhiv slik na FB Leilani Štajer