Novice

  • SUHORCE NE BODO ZAJEZILI

    Delovna skupina za oskrbo Istre z vodo je sprejela predlog, da  se prekine postopek priprave državnega prostorskega načrta Suhorca, je včeraj po srečanju s skupino v Kopru povedal minister za okolje in prostor Uroš Brežan. Dolgoročno naj bi poiskali drug prostor za akumulacijo, prej pa obljubljajo druge ukrepe.

    Do prihodnjega poletja načrtujejo uresničitev treh projektov. V Klaričih nameravajo zgraditi četrto vrtino. Z vgradnjo širših cevi med Rodikom in Cepki bi povečali pretočnost povezave med rižanskim in kraškim vodovodom. Obnoviti želijo povezavo čez Miljske hribe s tržaškim vodovodom, od koder bi se lahko oskrboval Ankaran.

    Za srednjeročne projekte, ki naj bi jih končali do leta 2025, je po ministrovih besedah na voljo 90 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Gre za seštevek evropskih in domačih virov, je pojasnil. Po teh načrtih bi v obdobju 2021-2027 prijavili dva projekta, enega na kraško-notranjskem območju in enega v Istri.

    V tem okviru načrtujejo povezavo istrskega, kraškega in postojnskega vodovoda, hidravlične izboljšave na rižanskem vodovodu, sisteme za ponovno uporabo vode in gradnjo male hidroelektrarne Cepki. “S tem bi že v veliki meri zagotovili kvalitetno pitno vodo za slovensko Istro,” je prepričan Brežan.

    Župan Postojne Igor Marentič je poudaril, da ima ta občina dovolj vode, saj ima kar pet zajetij in še eno mirujoče. Že samo zajetje Malni pa je dovolj za oskrbo občin Postojna in Pivka ter hkrati za dobavo 50 litrov vode na sekundo v Istro. Združevanje vodovodov bi moralo postati praksa povsod v Sloveniji, je dodal.

     

    Foto: ministrstvo 

    Avtor:STA; MMP

  • TEMELJNI KAMEN ZA PRIZIDEK K ZDRAVSTVENEMU DOMU LOGATEC

    V Logatcu so včeraj položili temeljni kamen za gradnjo težko pričakovanega prizidka k zdravstvenemu domu. V pritličju novega objekta bo nove in sodobnejše prostore dobila lekarna, nadstropje in mansarda pa bosta namenjena širitvi zdravstvene dejavnosti. Prizidek bodo končali prihodnjo jesen, investicja je ocenjena na okoli tri milijone evrov.

    Občina Logatec in Lekarna Ljubljana sta že julija 2020 sklenili sporazum o sofinanciranju za izgradnjo prizidka. Celotna investicija z ureditvijo vseh prostorov bo znašala približno tri milijone evrov (brez DDV-ja), od tega bo Lekarna Ljubljana prispevala približno 1,8 milijona evrov (brez DDV-ja), ostalo pa občina, ki bo tudi dokončala neizdelane prostore za zdravstveni dom. 

    Po podpisu pogodbe konec julija je družba GPI Tehnika avgusta začela pripravljalna dela za gradnjo prizidka. Predvideno je, da dela izvedejo v 12 mesecih, vključno s končno izdelavo lekarne v pritličju, prostori v nadstropju in mansardo do podaljšane III. gradbene faze, so navedli. Neizdelane prostore za zdravstveni dom bo dokončala občina.

    Prizidek s tremi etažami ima približno 1170 kvadratnih metrov uporabnih površin. Prizidek bo pravokotne oblike z ravno streho, na jugovzhodni in jugozahodni strani se bo stikal z obstoječim objektom zdravstvenega doma. Predvidena sta dva vhoda, in sicer z jugozahodne in severovzhodne strani. Gre za skeletno gradnjo in leseno fasado ter prav tako lesenimi pregradnimi stenami. Parkirne površine bodo uredili na obstoječem parkirišču.

    Zunanjo ureditev objekta bodo izvedli z minimalnim posegom in vplivom na okolico. Med gradnjo objekta ne bodo prekoračene mejne vrednosti hrupa, med samim obratovanjem objekta pa se nivo hrupa praktično ne bo spremenil, zagotavljajo v družbi Tehnika.

    Župan Občine Logatec Berto Menard je  poudaril, da z vsakim dnem zdravje postaja vedno večja vrednota in da je prav zato zelo pomembno, da imajo občani v domačem kraju na voljo čim širši obseg zdravstvenih storitev. “Novi prostori bodo omogočili lažjo in bolj optimalno organizacijo dela zaposlenih, uporabniku pa nudili kar se da prijetno okolje za izvajanje številnih zdravstvenih storitev ter preventivnih programov s področja zdravstva.”

    Zadovoljen je tudi direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej. “S tem še naprej jasno kažemo na usmerjenost Lekarne Ljubljana k uresničevanju našega poslanstva, zagotavljanja učinkovite preskrbe z zdravili in čim boljše dostopnosti do lekarniške obravnave v vseh lokalnih okoljih, kjer smo prisotni,” je dejal.

    Direktorica Zdravstvenega doma Logatec  Urška Tomič je povedala, da bo prizidek zaposlenim prinesel boljše delovne pogoje, saj bo imel tako vsak nosilec dejavnosti svoj prostor, kar mu omogoča boljši izkoristek časa in boljše pogoje za obravnavo bolnikov. S prizidkom se bodo povečale tudi možnosti, da obdržijo družinske zdravnike. Nova pridobitev po njenem mnenju pomeni tudi združitev oziroma vrnitev nekaterih od šestih dislociranih enot nazaj pod eno streho. “Prav tako pa z dobrimi delovnimi pogoji ustvarimo konkurenčno prednosti pri zaposlovanju zdravnikov,” je dodala.

    Celotna investicija v prizidek z ureditvijo vseh prostorov bo znašala približno tri milijone evrov (brez DDV), od tega bo Lekarna Ljubljana prispevala približno 1,8 milijona evrov (brez DDV), ostalo pa občina, ki bo tudi dokončala neizdelane prostore za zdravstveni dom. Izgradnja prizidka bo dokončana jeseni 2023, so še dodali z občine.

    Foto: Siniša Rančov

    • Temeljni-kamen-prizidek-ZD-Logatec
    • Nagovor-župan-Občine-Logatec-Berto-Menard
    • Nagovor-direktor-Lekarne-Ljubljana-dr-Marjan-Sedej
    • Nagovor-direktorica-ZD-Logatec-Urška-Tomič

  • NAGRADA NATURA 2000 TUDI V CERKNCO

    Med zmagovalci slovenske nagrade Natura 2000 je tudi Notranjski regijski park. Njegov projekt  “Izboljšanje stanja območij Natura 2000 na presihajočem Cerkniškem jezeru z renaturacijo struge Stržena” je bil po mnenju strokovne žirije najboljši v kategoriji varstvo vrst in habitatnih tipov v območjih Nature 2000.

    Na prvi postaji turneje slovenske nagrade Natura 2000 v novem Centru za obiskovalce Cerkniško jezero sta nagrado prevzela direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed in župan Občine Cerknica Marko Rupar.Plaketo slovenske nagrade Natura 2000 je Notranjskemu regijskemu parku podelila Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za okolje in prostor: kot je dejala, je  Notranjski regijski park je s celovitim pristopom upravljanja dveh območij Nature 2000 izvedel izjemno delo, ki prispeva tako k ciljem varstva narave kot tudi omogoča pristna doživetja za obiskovalce. Več v prispevku. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • PODELJEVANJE NAGRADE NATURA 2000 SE JE ZAČELO

    Slovenska nagrada Natura 2000 se po dobrih petih mesecih od odprtja prijav približuje sklepnemu poglavju: razglasitvi finalistov in zmagovalcev. 8-članska strokovna žirija je v septembru opravila izjemno delo ocenjevanja 21 prijav, ki jih je oddalo 11 različnih prijaviteljev, med njimi tudi Notranjski regijski park. Ali je prepričal žirijo, ki je zapisala, da je imela težko delo, saj so bile vse prijave skrbno in dobro pripravljene ter odražajo zelo širok spekter aktivnosti z dolgoročnimi učinki za Naturo 2000 v Sloveniji, bo znano danes dopoldan.  

    Kategorij je pet, Park kandidira v kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji. Prijavil pa je projekt Izboljšanje stanja vrst območij Natura 2000 na presihajočem Cerkniškem jezeru z renaturacijo struge Stržena. V tej kategoriji so projekte prijavili še Nacionalni inštitut za biologije, ki se je osredotočil na varstvo hrošča puščavnika, Krajinski park Ljubljansko barje, ki izboljšuje stanje metulja okarčka, Zavod za gozdove Slovenije za monitoring risa pred izumrtjem in Kozjanski park, ki ohranja travniške sadovnjake.

    Za naše podeželje je zanima tudi kategorija  Družbeno-gospodarske koristi, v kateri ima Zavod za gozdove Slovenije prijavljena kar dva projekta: Ne povabimo medveda na kosilo in Preprečevanje škode po velikih zvereh,.

    Vsi finalisti bodo prejeli  priznanje finalist. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo znani na turneji slovenske nagrade Natura 2000, ki bo potekala v naslednjih tednih.

    Slovensko nagrado Natura 2000 organizira LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) v letu, ko obeležujemo 30 let programa LIFE in Nature 2000 v Evropski uniji in 18 let Nature 2000 v Sloveniji. Z nagrado želimo izpostaviti dobre prakse organizacij in projektov za upravljanje območij Nature 2000 v Sloveniji z dolgoročnimi učinki. 

     

     

    Foto: NRP 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • O DREVESU KOT ESTETSKEM IN ARHITEKTURNEM ELEMENTU

    Društvo Drobnovratnik v sodelovanju s Knjižnico Bena Zupančiča Postojna danes ob 19. uri vabi v čitalnico knjižnice na  predavanje prof. dr. Roberta Brusa z naslovom Drevo kot estetski in arhitekturni element.

    Robert Brus je predavatelj na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Vodilni slovenski dendrolog bo spregovoril o drevesu kot enemu najbogatejših in najpogostejših simbolov, zato ga ljudje že od pradavnine uporabljamo v verskih obredih, umetnosti, arhitekturi ter pri urejanju ruralnega in urbanega prostora – pri čemer bo še posebej izpostavil Jožeta Plečnika. Pred predvanjem smo ga povabili pred mikrofon. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin