Območna razvojna agencija ORA Krasa in Brkinov se je odločila narediti velik korak ne samo pri varovanju okolja, ampak tudi pri ohranjanju podeželja. Reševati je začela vprašanje prevozov za različne skupine uporabnikov. Glede na naravo poseljenosti Slovenije, je pobuda zanimiva za širši slovenski prostor. Projekt Krepitev mobilnosti na Krasu in v Brkinih koordinira Jerneja Modic.

Povedala je, da trenutno analizirajo obstoječi javni prevoz in izvajajo javno anketo o potrebah prebivalcev. Na podlagi podatkov želijo že do konca leta uvesti pilotno storitev in tudi na njeni podlagi graditi naprej. Projekt Območne razvojne agencije ORA  trenutno poteka v okviru Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov, h kateri so pristopile vse kraško-brkinske občine. Zavedajo se, da je javni prevoz eden izmed ključnih dejavnikov, da podeželje ostane poseljeno. Poslušaj.

Jerneja Modic

Foto: osebni arhiv 

Poletje je za veliko ljudi obdobje, ko si vzamemo tudi nekaj časa za oddih izven domačega kraja, za policiste pa čas, ko jim telefoni prevečkrat zazvonijo zaradi vlomov v prazne objekte. Na Policijski postaji Postojna so zadovoljni, ker so letos obravnavali manj vlomov. Glede na lansko leto, je tovrstnih dejanj za tretjino manj.

Policisti si želijo, da bi tako ali še bolj  mirno minili tudi jesen in zima, čas, ko se znoči, še priden pridemo domov. Svetuje preventivo ravnanje, saj za vlomi stojijo dobro organizirane kriminalne združbe, ki delujejo na območju EU. Pomočnik načelnika na Policijski postaji Postojna Boris Žagar naroča, naj nimamo zadržkov, če opazimo v okolici kaj nenavadnega – od vozil do ljudi. Policistom naš klic ne bo nič odveč, nasprotno, s pomočjo občanov so pri delu uspešnejši. Poslušaj. 

Foto: PU Koper 

Bogato kulturno zgodovino Rakeka je leta 2002 obudilo Kulturno društvo Rakek. Že pred dvajsetimi leti je začelo delovati več društvenih sekcij. V okviru društva danes delujejo Folklorna skupina Kulturnega društva Rak, Sekcija za balet in sodobni ples, Mešani pevski zbor Rak Rakek, Vokalna skupina Cluster ter likovna, mozaična in klekljarska sekcija; gledališka, za katero so številne uspešne predstave, pa trenutno miruje.

Danes ob 18. uri bo v Športni dvorani na Rakeku jubilej praznovala Folklorna skupina, ki ob svojem prazniku organizira 9. Mednarodni folklorni festival. Ob njej bodo nastopili: Otroška folklorna skupina Podružnične osnovne šole Maksim Gaspari iz Begunj, Folklorna skupina Bistra, ki prihaja iz Borovnice, ter dve hrvaški folklorni skupini: Čiče iz kraja Novo Čiče pri Veliki Gorici in Vinica iz okolice Varaždina. Rakovška skupina se z vsemi dobro pozna, saj je pri njih že gostovala, tudi folklorni skupini s Hrvaške sta že bili gostji Rakovčanov. FS Rakek bo tokrat nastopila dvakrat: v prvem spletu se bo pridružila šolarjem iz Begunj in festival sklenila s spletom dolenjskih plesov. Skupino že od začetka vodi mentorica Vida Žlogar, predsednik sekcije pa je Jure Žlogar.

Folklorna skupina Kulturnega društva Rak Rakek ohranja slovenske običaje, šege in navade. Po več kot 80 letih smo zaradi nje lahko videli notranjske plese,  za njene potrebe pa je nastala tudi rekonstrukcija notranjske noše . Skupina tako že 20 let ohranja notranjsko nesnovno kulturno dediščino ter doma in po svetu predstavlja notranjsko kulturo in izročilo.

Večina njenih zvestih članov je že ponosni lastnik Maroltovih značk, nekaj plesalcev in plesalk pa jih bo prejelo danes zvečer.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

V Kulturnem domu Cerknica bo v soboto ob 17. uri predpremiera filma Izdelovanje drevaka režiserke Jasne Hribernik in v produkciji Zavoda Panj. Film je nastal na pobudo direktorice zavoda Ljobe Jenče.

Gostja Nadja Valentinčič Furlan bo na dogodku predstavila Register nesnovne kulturne dediščine in pomen etnografskega filma za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. Ljoba Jenče ob tem, razlaga, da se nesnovna kulturna dediščina iz roda v rod težko prenaša samo z zapisom. Tako je tudi z drevakom, ki je za izdelavo izjemno zahteven. V kulturnem domu bodo podelili tudi certifikat Čuvar izročila. Prejeli ga bodo:  Mateja Premrl za lanarstvo,  Marko Cvetko za destilacijo eteričnega olja, kovač Lenart Perko in Toni Lovko, nosilec znanja o izdelavi drevaka. Poslušaj. 

Foto: nesnovnadediscina.si 

V sredo so svetovnem dnevu učiteljev izjemne učiteljice, učitelji, profesorice, profesorji in osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami prejeli najvišje nagrade Republike Slovenije na področju šolstva. Letošnjo Nagrada za izjemne dosežke na področju visokega šolstva je prejel tudi  izr. prof. dr. Mirko Prosen.

Visokošolski učitelj in raziskovalec, prodekan za študentske zadeve na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, predsednik Alumni kluba Univerze na Primorskem in Alumni kluba UP FVZ prihaja iz okolice Ilirske Bistrice. Ukvarja se s področjem, ki je bilo v zadnjih letih ključno za zdravje družbe kot celote in vsakega posameznika v njej. V slovenskem prostoru je med prvimi začel uvajati usposabljanja zdravstvenih delavcev, na katerih so ti pridobili znanje in se okrepili s kompetencami s področja medkulturne zdravstvene oskrbe, ter se s svojim delovanjem na tem področju izobraževanja uveljavil tako doma kot tudi v širšem evropskem prostoru. Več v prispevku.