Podjetniška programa Biznis in PIP sofinancirata občini Postojna in Pivka. Namenjena sta potencialnim podjetnikom in podjetnikom začetnikom. Na poziv, ki ga je objavil Podjetniški inkubator Perspektiva,  se je prijavilo 18  podjetnikov, ki so še na začetku poti, izbrali so jih 12. Slednji so deležni intenzivnega podjetniškega programa, ki se bo zaključil novembra.

Sedem vsebinsko kakovostnih delavnic traja štiri šolske ure, program pa nudi tudi individualno podporo izkušenih mentorjev in podjetnikov, ki sodelujejo z Inkubatorjem. Delavnice potekajo v Postojni in Pivki. Poslušaj. 

Foto: Podjetniški inkubator Perspektiva 

V Kinu Šiška v Ljubljani bo 8. novembra dobrodelni koncert, ki ga pripravljata Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar. Na njem bosta zbirala  humanitarno pomoč za obolele z gobavostjo v Nubskih gorah v Sudanu. Ob tem bodo premierno prikazali tudi njun dokumentarni film Trohnenje 2022, zbrani denar pa bodo namenili za nakup zdravil proti gobavosti.

“K vam smo pripeljali podobe ljudi, ki jih želimo braniti s tem dobrodelnim koncertom,” je na tiskovni konferenci v Kinu Šiška dejal Križnar in ob tem pokazal na slike pripadnikov plemenskega ljudstva Nube, obolelih z gobavostjo.

Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar sta povedala, da so  razmere v Nubskih gorah katastrofalne, med drugim zaradi nedostopnosti bolnišnic ter pomanjkanja zdravil proti gobavosti in drugim boleznim, prav tako pa je na območju močno otežen dostop do pitne vode.

K temu je treba prišteti še dejstvo, da humanitarna pomoč tja skorajda ne more priti, sta poudarila zakonca Križnar. Nube namreč živijo na območju, kjer že dolgo časa potekajo spopadi med tamkajšnjimi uporniki in silami sudanskih oblasti.

Na koncertu bodo med drugim nastopili Vlado Kreslin, Mrfy, Pero Lovšin, Prismojeni profesorji bluesa, Maja Keuc in mnogi drugi. Projekcija filma bo brezplačna, medtem ko bodo morali obiskovalci za koncert odšteti 15 evrov. Zbrani denar bodo namenili za nakup zdravil proti gobavosti za Nube v Sudanu.

Toma in Bojano Pivk Križnar je v začetku oktobra sprejel predsednik Republike  Slovenije Borut Pahor  in se jima zahvalil za dolgoletno humanitarno delo ter za zavidljivo vztrajnost, s katero ga opravljata. Ob tej priložnosti je predsednik republike sprejel častno pokroviteljstvo nad dobrodelnim koncertom s predvajanjem dokumentarnega filma.

Projekcija filma Trohnenje 2022 bo 8. novembra na sporedu ob 18. uri, pred tem pa bodo ob 16. uri predvajali še starejši Križnarjev film Nube, čisti ljudje. Dobrodelni koncert se bo začel ob 20. uri in bo po napovedih organizatorjev trajal pozno v noč.

Profesor Bojan Mohar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze (FMF) v Ljubljani je s projektom KARST uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za sinergijsko raziskavo. Projekt bo vodil s tremi kolegi iz tujine, raziskovali pa bodo dinamiko kraških vodotokov in pojav fenomenov v ekstremnih razmerah, kot so poplave in suše.

Projekt KARST je prvi sinergijski projekt ERC, ki ga je pridobil slovenski raziskovalec. Tovrstni projekti zahtevajo sodelovanje treh ali štirih raziskovalcev z različnimi znanji, ki se komplementarno dopolnjujejo. Mohar, ki je sicer že več let razpet med Slovenijo in Kanado, kjer trenutno živi, bo tako interdisciplinarni projekt vodil skupaj s kolegi iz Francije, Španije in Švice. To so Benoit Noetinger z instituta IFPEN (Francija), hidrogeolog Philippe Renard z Univerze v Neuchatlu (Švica) in hidrolog Marco Dentz z instituta IDAEA-CSIC (Španija). To je prvi projekt na tem razpisu, ki ga je pridobil slovenski razsikovalec. Razpis ERC Synergy Grant zahteva kompelementarne ekspertize skupine treh ali štirih raziskovalcev, od katerih vsak doprinese specifično znanje in prav kombinacija teh ekspertiz je ključna za uspeh projekta, ki je vreden skoraj 9,9 milijona evrov. Trajal bo šest let, denar zanj si bodo vse štiri raziskovalne institucije razdelile v enakih deležih.

“Kraški vodotoki so velika dragocenost in hkrati velika nevarnost. Medtem ko predstavljajo vir pitne vode za okoli 25 odstotkov svetovne populacije, so hkrati sposobni zelo hitrega pretoka vode in prenosa onesnaženja«, je ob podelitvi projekta izjavil prof. Bojan Mohar in nadaljeval: »S tem projektom bomo združili svoje sposobnosti in razložili fizikalne zakone, ki urejajo vodne pretoke in prenašanje onesnaženja v kraških vodotokih. Glavni cilj tega interdisciplinarnega sinergijskega ERC projekta je zagotoviti možnost napovedovanja katastrofalnih dogodkov v ekstremnih pogojih, kar je zlasti pomembno z vidika podnebnih sprememb.«

 S projektom želijo torej razložili fizikalne zakone, ki urejajo vodne pretoke in in prenašanje onesnaženja po vodotokih v kraškem svetu.

Projekt bo prinesel nova spoznanja o sistemih podzemnih jam in vodotokov. Končni cilj pa je, da bi znali predvidevati, kdaj bi lahko v kraškem svetu prišlo do ekstremnih razmer, kot so poplave ali dolgotrajna suša in kako bi lahko ekstremne razmere vplivale na kraško podzemlje, kar je še posebej pomembno v luči podnebnih razmer. Na ta način bi lahko opis kraškega sveta služil tudi političnim upravljavcem vodotokov, je pojasnil Mohar.

Mateja Perpar je znan glas javnega radia, a poznamo jo tudi kot prevajalko, pisateljico in glasbenico. Danes, v torek ob 19. uri v sodelovanju z logaško knjižnico predstavlja svoj nov mladinski roman, ki ga je naslovila Liza. Tako kot roman Miha, ki je lani izšel pri založbi Primus, tudi Liza ponuja uvid v strukturo družine.
Prvi seks, prvi obisk pri ginekologu in prepiri z mamo so teme, ki zaznamujejo roman Liza. Dobil bo tudi zvočno podobo za Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Mateja Perpar bo nocoj v veliki dvorani Narodnega doma s pianistom Vladimirjem Mlinarićem predstavila še zbirko skladb Andantino po klavirskih tipkah.

Arheolog Tadej Curk je začetku oktobra v kulturnem domu Krajevne skupnosti Šmihel pod Nanosom predstavil zanimiva arheološka odkritja v kraju. Prve najdbe izvirajo iz pozne bronaste dobe. Naselbino v Šmihelu so uničili Rimljani, saj je bil kraj pozicioniran kot glavna postojanka za nadzor prometa skozi Postojnska vrata. Bogato arheološko območje je bilo žrtev, v današnjem pogledu še ne dovolj razvite vede arheologije in tehnologij za odkrivanje arheoloških najdb. Raziskave so potekale že v drugi polovici 19. stoletja. Veliko tedaj odkritih predmetov je žal izgubljenih.
Peščica tukajšnjih najdb je shranjena v Notranjskem muzeju Postojna. Večino si delijo Narodni muzej v Ljubljani, prirodoslovni muzej na Dunaju, najdemo jih tudi v Trstu. Prazgodovinski nasipi in deloma tudi notranjost gradišča so bili poškodovani v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so tam gradili nove dovozne poti. Tadej Curk sicer predvideva, da so na območju še možna nova arheološka odkritja.