Od srede oktobra je v starotrški knjižnici na ogled postavljenih deset del, ki so bila ustvarjena na septembrski likovni koloniji Koča vas 2022. Ogledate si jih lahko do 14. novembra v času odprtja knjižnice ob ponedeljkih, četrtkih in petkih.
Po besedah domačinke, akademske slikarke Karmen Bajec, se umetniki tradicionalne kolonije udeležujejo že več let. Letos jih je sodelovalo sedem. Poleg Karmen Bajec, sta mentorici še Stanislava Sluga Pudobska in Ana Sluga.
Evita Petrovčič iz Centra komedije Postojna vabi k dramskemu krožku, ki je zasnovan z željo po kulturnem udejstvovanju mladih. Namenjen je starejšim od 16 let. Udeleženci bodo ob koncu sezone uprizorili komedijo, avtorsko predstavo, ki bo za Postojno od Postojnčanov.
Za sodelovanje na krožku predhodne izkušnje niso potrebne, na vajah pa se bodo srečevali enkrat tedensko. Prijave so prvotno zbirali do 28. oktobra, vendar so rok podaljšali do 10. novembra. Prijavnica je objavljena na Facebook strani Centra za komedijo.
Rdeča nit Druge plati je bila spolna identiteta. V našo družbo smo kot sogovornico povabilo Andreo Libič, ki je bila rojena kot interaspolna oseba, kar po definiciji pomeni, da je: “Interspolnost biološka/telesna nejasnost spola v okviru binarnega spolnega sistema oz. nezmožnost dojenčku ob rojstvu pripisati izključno ženski ali moški spol. Interspolne osebe imajo atipičen razvoj spolnih kromosomov, spolnih žlez, reproduktivnih organov in kanalov ter genitalij. Stopnje interspolnosti se med seboj razlikujejo. Povprečno 1 od 200 dojenčkov se rodi kot interspolna oseba.”
Andrea se v pogovoru z nami spregovorila odprto in iskreno. O odnosu družbe, družine do njene “drugačnosti” pa tudi do osebne nepodpore najbljižjih, a kot je dodala Andra: “verjetno drugače niso znali”.
Vabljeni k poslušanju.
V okviru svetovnega muzejskega združenja ICOM, ki združuje večino svetovnih muzejev, deluje tudi združenje vojaških muzejev ICOMAM. Gre za povezavo vojaškozgodovinskih muzejev in zbirk s celega sveta. Namen združenja je mreženje muzejskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vojaško zgodovino, v okviru združenja tudi izmenjujejo znanje in izkušnje, pa tudi dvigujejo standarde varovanja dediščine. Združenje vodi 10-članski izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov s celega sveta. Na jesenski generalni skupščini ICOMAM-a je bil kot predstavnik Srednje Evrope v odbor za 3-letni mandat izvoljen direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič, ki pravi, da je to veliko priznanje za park, sploh, ker gre za zelo mlad muzej.
Sedež ICOMAMA je v Parizu, vsako leto pa mednarodna konferenca poteka v eni izmed držav članic. Ko je bila leta 2018 v Sloveniji, jo je gostil prav Park vojaške zgodovine. Poslušaj.
Foto: PVZ
Verjetno niti nekateri domačini ne vedo, kje je nekoč stalo postojnsko pokopališče, čeprav morda skoraj vsak dan hodijo mimo nekdanje lokacije. Zgodovinarka Alenka Čuk iz Notranjskega muzeja Postojna pravi, da je cesar Jožef II. konec 18. stoletja ukazal, da se pokopališča prestavijo zunaj mestnih naselij.
Do leta 1795 so tržane pokopavali okrog župnijske cerkve sv. Štefana, od avgusta istega leta pa že na novem pokopališču, ki je bilo takrat izven trga. Staro pokopališče so opustili, na voljo pa so podatki iz 20. stoletja o urediti tamkajšnje okolice.