V ponedeljek je Občino Loška dolina obiskal minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Z županom Matjažem Antončičem in njegovimi sodelavci se je pogovarjal  o možnostih črpanja denarja iz več evropskih virov. Občina ga  nujno potrebuje, saj se še posebej na področju komunalne infrastrukture in vodooskrbe srečuje z velikimi težavami. 

Visoko  na prioritetni listi je oskrba s pitno vodo, naprava za ultrafiltracijo stane kar 900 tisočakov brez davka. V Loški dolini morajo tudi nujno posodobiti centralno čistilno napravo, k čemur jih zavezujeta inšpekcijska odločba in dejstvo, da prebivalci štirih vasi že več let čakajo na priključitev na kanalizacijsko omrežje.  Spomnimo, v Loški dolini je vode zmanjkalo na začetku poletja, dovažati pa jo je bilo treba še pozno v jesen; centralna čistilna naprava ima okoljevarstveno dovoljenje za 1950 enot, v letih 2020/2021 je bilo nanjo priklopljenih že več kot 3 tisoč enot, če bi se priklopile še omenjene štiri vasi, pa bi se število gibalo že okoli štiri tisoč.  Za občino, kjer je proračun v povprečju visok 5,2 milijona, sta obe investiciji izjemno dragi. Če ne bo denarja iz drugih virov, se bo treba zadolžiti, kar lahko za nekaj let zaustavi ostale načrtovane in potrebne projekte, tudi gradnjo športne dvorane.  Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Loška dolina 

V Glasbeni šoli Ilirska Bistrica so obudili Koncertni napovednik. Sinoči so ga začeli s koncertom dveh mladih glasbenic. Predstavila se je violončelistka Ema Krečič, ki je za študijske uspehe prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Pianistka Sara Köveš pa je prejemnica več nagrad tako z državnih kot mednarodnih tekmovanj.
S koncertom na zadnji februarski dan se je zaključil ilirskobistriški Mesec kulture. V marcu vabijo na večer samospevov Bojana Glavine na poezijo Makse Samsa. Nekaj jih bodo prvič predstavili. Nastali so ob pesničini 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.

V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna že 1. marca vabijo v čitalnico na potopisno predavanje Nataše Kocjančič in Tomaža Penka o kolesarjenju po madžarski Jakobovi poti Via Pannonia. V tem mesecu se obeta tudi delavnica čuječnosti z Evo Požar.
Sicer pa napovedujejo še dve razstavi. V pivški enoti knjižnice bodo medtem v tem tednu obujali spomine na profesorja Silva Faturja. Obenem pa k obisku vabijo z novimi knjižnimi naslovi.

V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju bo danes osrednja prireditev ob dnevu civilne zaščite, regijska priznanja pa bodo jutri podelili v Cerknici. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je izpostavil, da v sistemu civilne zaščite deluje tudi veliko usposobljenih prostovoljcev.  

Tudi sam je svoje na področju zaščite in reševanja začel kot prostovoljec in sicer v gasilskih vrstah. Ob dnevu civilne zaščite je o njenem pomenu spregovoril tudi za Radio 94 in čestital vsem njenim pripadnikom in pripadnicam. Poslušaj. 

 Veliko nagrado zlati kamen 2023 za razvojno najbolj prodorno občino so na  včerajšnji  konferenci v Ljubljani podelili Občini Ankaran. Priznanje občina zdravja, ki ga podeljuje Nacionalni inštitut za javno zdravje, je prejela Mestna občina Velenje. Letošnje regijske zmagovalke in prejemnice priznanj za razvojno najbolj prodorne občine so Občina Ankaran v Zahodni Sloveniji, Občina Cerknica v Osrednji in Jugovzhodni Sloveniji z Notranjsko, Občina Kozje v regijah od Koroške do Posavja ter Mestna občina Maribor v Vzhodni Sloveniji.

Kot so zapisali v utemeljitvi, vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se kraj razvija vztrajno,  celovito in uravnoteženo, kar je videti tudi v dokumentih. Cerknica je med maloštevilnimi kraji, kjer dajejo za področja,  kot sta kultura ali varnost skoraj toliko denarja kot za ceste. Razvojni  projekti so razpršeni po celotnem območju občine, precej pozornosti pa dajejo tudi ranljivim skupinam. »Za največji biser občine – Cerkniško jezero – vzorno skrbijo v okvirih nagrajenega Notranjskega parka«, so zapisali in dodali, da je pri tem posebej zgledno, kako so v delovanje parka vpletli prebivalstvo in druge deležnike – in ta povezovalnost sodi med značilnosti občine. O močni socialni koheziji in o poudarjeni skrbi za okolje pričajo tako kazalniki kot pogled na aktivnosti. V občini so začeli skrbeti za varčevanje z energijo, vrsta projektov meri na samooskrbo, rabo lesa, obnovo degradiranih objektov ter ohranjanje kulturne dediščine (obrti) – vse to so elementi odpornosti. Povezanost prebivalcev v občini pa ne pomeni, da je kraj navzven zaprt – to vidimo že v odzivu na humanitarno krizo v Ukrajini.

Tradicionalno konferenco Zlati kamen organizirata podjetji Planet GV in SBR, namenjan pa je izmenjavi dobrih praks in izkušenj na področju lokalne samouprave. Iz osrednje in jugovzhodne Slovenije z Notranjsko sta se za priznanje potegovali tudi občini Postojna in Vrhnika.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica