Jama Ravnica pri Jurščah velja za najbolj onesnaženo slovensko jamo. Koliko smeti je v njej, ni znano. Najbolj pesimistične ocene pravijo, da 4 tisoč kubičnih metrov, na občini upajo, da je materiala za okoli 1500 kubičnih metrov.  Na občini Pivka so zadovoljni, ker bodo v okviru projekta Pivka.kras.presiha s pomočjo državnih sredstev in denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, lahko izbrisali ta temen madež v naravi. 

Naloge se bo lotilo podjetje Publikus, s katerim je občina včeraj podpisala pogodbo. Več v prispevku. 

Foto: Občina Pivka 

Na gradu Prem so se v torek srečali predstavniki Primorsko-goranske županije  in Primorsko-notranjske regije. Nosilci razvoja na hrvaški in slovenski strani meje so se pogovarjali o možnostih sodelovanja na različnih področjih. 

Sestanek je organizirala Regijska razvojna agencija Zeleni kras, ki že sodeluje z Regionalno razvoj agencijo Primorsko-goranske županije Prigoda. Na srečanju sta obe agenciji spregovorili o regijah, hrvaška je predstavila tudi razvijanje digitalnih orodij za rabo v javnem sektorju, med njimi je Kompetenčni center za pametna mesta Smart RI.  Zeleni kras pa je predstavil delovanje LAS Notranjska in projekt digitalizacije  kulturne dediščine Zelenega krasa. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Kulturno društvo Rak Rakek je že minuli mesec zaznamovalo 20-letnico ustanovitve, njihova likovna sekcija pa danes ob 18. uri v rakovški knjižnici odpira novo razstavo z naslovom “Naših 20”. Pobudnica za ustanovitev sekcije je bila Milica Rajačić Steržaj, ki je bila tudi prva mentorica. Zadnjih pet let ustvarjajo pod mentorstvom akademske slikarke Karmen Bajec.
Likovna sekcija Kulturnega društva Rak Rakek ima približno 30 članov. Tokratna dela so nastala na temo vode. Z razstavo ob 20-letnici predsednica likovne sekcije Karmen Petrič predaja svojo funkcijo. “Naših 20” si lahko do 7. decembra ogledate v času odprtja knjižnice na Rakeku, vsak ponedeljek, sredo in petek.

Občani Logatca vse pogosteje opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo zaradi oseb, nastanjenih v izpostavi azilnega doma v Logatcu. Ob tem poročajo tudi o nelagodju, povezanim z naraščajočim številom beguncev predvsem iz afriških držav, o čemer je včeraj tekla beseda na sestanku v prostorih občine Logatec.

Kot je uvodoma pojasnil župan Logatca Berto Menard, se je za sestanek odločil zaradi vse pogostejših pozivov občanov. V azilnem domu sicer prebivajo predvsem begunci iz Ukrajine, v zadnjih dveh mesecih pa opažajo tudi porast beguncev iz Burundija, Konga, Kube in drugih držav.

Občani župana obveščajo o nelagodju, ki ga občutijo, ker se po Logatcu in okolici srečujejo s skupinami migrantov. Ena od težav je tudi odlaganje odpadkov v neposredni okolici in zbiranje nastanjenih v poznih nočnih urah, tako v okolici azilnega doma kot v mestu in v okoliških vaseh.

Sestanka so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve in policije, ki so prisotnim zagotovili, da zaradi naraščajočega števila migrantov iz afriških držav v Logatcu ne zaznavajo težav.

Komandir Policijske postaje Logatec Miha Ajtnik je zbranim zagotovil, da je varnostna situacija v občini Logatec “stabilna in dobra.” Po njegovih zagotovilih v občini ne zaznavajo kaznivih dejanj, povezanih z izpostavo azilnega doma v Logatcu, prav tako od občanov ne dobivajo prijav zaradi kaznivih dejanj, beračenja ali odpadkov.

Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je izpostavila, da se s povečanim številom prihodov državljanov iz Burundija trenutno ne sooča le Slovenija, temveč vse države Evropske unije. Tega se zavedajo tudi na uradu, kjer intenzivno iščejo nove kapacitete za nastanitev migrantov. Štrukljeva sicer meni, da Slovenija ni ciljna država državljanov Burundija. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je spomnil, da je povečanje migracijskih tokov iz nekaterih držav tudi posledica vizumskih režimov v regiji, ki niso usklajeni z Evropsko unijo. Zagotovil je,  da vlada intenzivno išče rešitve glede nastanitve oseb, ki v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito.

O stanju v izpostavi azilnega doma v Logatcu bodo govorili tudi na izredni seji občinskega sveta prihodnji teden, še poroča STA.

Javna razsvetljava prispeva k varnosti ljudi, po drugi strani pa je vir svetlobnega onesnaženja, katerega škodljivosti se vse bolj zavedamo. Tudi občine morajo slediti predpisom s področja varstva okolja in novim tehnologijam, s katerimi se zmanjšuje poraba električne energije.

Na Blokah so prav v  teh dneh zaključili obsežen projekt obnove in razširitve javne razsvetljave, za kar je odštela skoraj 70 tisoč evrov. Podrobnosti v prispevku.