Na povabilo Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera bo v Krpanovem domu v Pivki danes ob 19. uri predavanje dr. Mitje Prelovška z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU z naslovom Zakaj je pomembno čiščenje jam. 

Kot pravi predavatelj, so jame povsod po Sloveniji onesnažene predvsem v bližini naselij in cest. V Sloveniji je registriranih skoraj 15.000 jam, od tega je skoraj vsaka peta onesnažena, torej več kot 2.500 jam. Kraška tla pa so zelo propustna in zato vodni viri še bolj občutljivi. Čiščenje jam pa je izjemno zahtevno in drago. Poslušaj. 

Udornico Ravnica pri Jurščah bodo kmalu očistili. 

Foto: projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA 

Park vojaške zgodovine je v torek, 21. februarja, v sklopu dvodnevnega uradnega obiska v Republiki Sloveniji obiskal admiral Rob Bauer, predsedujoči Vojaškemu odboru Nata, ki predstavlja najvišji vojaški organ te organizacije.

Admiral Bauer je Park vojaške zgodovine obiskal v spremstvu sodelavcev in predstavnikov Slovenske vojske, kjer ga je sprejel direktor Parka Janko Boštjančič s sodelavci. Delegacija si je ogledala muzejske zbirke in razstave, zaposleni pa so ji predstavili dosedanji razvoj Parka, načrte za prihodnost ter odlično sodelovanje med Parkom, Slovensko vojsko in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije. Admiral Bauer si je ogledal celotno zbirko, ki odraža burno vojaško zgodovino 20. stoletja vključno s stalno razstavo »Pot v samostojnost« in dodatno muzejsko ponudbo. Posebno zanimanje gostov je pritegnila nova manjša razstava »Lipicanci – žive legende«, ki jo je Park pripravil v sklopu projekta priprave dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice« in govori o reševanju lipicancev konec druge svetovne vojne s strani generala Pattona. Ime vojaške vaje Lipicanec/Lipizzaner, ki si jo je visoka delegacija pred tem ogledala na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, izvira prav iz omenjene zgodbe.

Admiral Bauer se je ob zaključku obiska zahvalil gostiteljem za zanimivo in nazorno predstavitev muzejske zbirke ter poudaril njen pomen tudi za razumevanje današnjih okoliščin in sveta, v katerem živimo, so sporočili iz PVZ .

Foto: Rok Pirjevec 

Z meteorologinjo Tanjo Cegnar smo se pogovarjali o vplivu vremena na naše počutje. Povedala nam je, da je na vremenske spremembe občutljivih približno 50 odstotkov ljudi. Obstajata dve življenjski obdobji, ko smo bolj občutljivi. To sta otroštvo in pozna starost, ko telo ni več v dobri telesni formi.
Na slabše razpoloženje lahko izrazito vpliva tudi daljše obdobje oblačnega vremena. Pomanjkanje sončnih žarkov vpliva na tvorjenje vitamina D v koži. Pozimi nič kaj ne pomaga niti manj uric svetlobe.

V slovenskem registru nesnovne kulturne dediščine je od leta 2012 vpisana Škoromatija, pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Med nosilci slovenskega izročila je več društev, eno teh je Kulturno društvo Podgrad. Čeprav je pust v februarju ali marcu, predsednik društva Branko Butinar pravi, da se skupina po običaju zbere že ob koncu decembra na Štefanovo.
Nekoč so se šemili le fantje, danes sodelujejo tudi ženske. Maske izdelujejo vsi. Poberijo imajo teden pred pustnim vikendom, saj so za pustni vikend običajno na karnevalih. Podgrajska skupina ima 20 do 25 različnih etnoloških mask. V Podgradu se bodo na pepelnično sredo srečali ob 16. uri.

Včeraj je postojnske ulice zavzela že 50. pustna povorka, a pustovanje ima tudi na Postojnskem dolgo brado. Maškarade in pustni plesi v 19. in zgodnjem 20. stoletju so dobro dokumentirani. Za obdobje med obema svetovnima vojnama pa ni konkretnih podatkov. Italijani so društva, ki so pustovanja pripravljala, leta 1927 dokončno ukinili, že prej pa so delovala le okrnjeno.
Manjše skupine maškar so se na ulicah spet pojavile v 50. letih prejšnjega stoletja. Člani Društva prijateljev mladine in pedagoški delavci so do leta 1969 organizirali pustno rajanje s sprevodom po ulicah Postojne, že naslednje leto so se priključile odrasle maske in Turistično društvo Postojna. Pustno povorko kot jo poznamo danes, lahko spremljamo od leta 1977.