Notranjski muzej Postojna je leta 2020 postal prvi muzej v Sloveniji  s trajnostnim certifikatom, saj je prejel znak Zeleni ključ in izpolnili vse zahteve za vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma. Zdaj ga je še nadgradil. Za zavezanost okolju in družbi prijaznega muzeja je prejel  trajnostni  znak  Slovenia Green Attraction.

Za pridobitev prvega in drugega trajnostnega certifikata je bilo treba izpolniti kar nekaj pogojev, a zaposleni v muzeju so se že pred leti odločili, da bodo ravnali ekološko.  

Danes od 13. do 19. ure bodo logaški knjižničarji v Narodnem domu v Logatcu znova gostili predstavnike Hiše eksperimentov. Obiskovalci vseh generacij si bodo lahko ogledali in se preizkusili v izvedbi 40 različnih eksperimentov.

Kot je povedala knjižničarka Urška Orešnik, gre za podobno izkušnjo kot jo pripravijo v Hiši eksperimentov v Ljubljani, le, da bo v Logatcu v nekoliko manjši obliki. Prisluhni. 

Z meteorologinjo Tanjo Cegnar sva nadaljevala pogovor o vplivu vremena na naše počutje. Težave lahko povzroča tudi podpovprečna osončenost, pomanjkanje sonca namreč vpliva na tvorjenje vitamina D v koži. Vsekakor pa so pozimi dnevi krajši.
Meteorologinja na vreme bolj občutljivim ljudem priporoča vodenje dnevnika, v tega naj bi zapisovali, katera vremenska stanja na njih negativno vplivajo. Vsekakor pa naj se podrobneje posvetujejo z zdravnikom. Podala je še nekaj nasvetov, ki jim lahko prisluhnete v posnetku.

Brigita Vehar iz Hotedršice je grafična oblikovalka, ki je svojo profesijo razen v delo vtkala še v številna druga področja  življenja.  

Ima samostojno podjetje, v katerem izdeluje logotipe, vizitke, vabila, letake in knjige, v popoldanskih urah pa kreativnost in ideje porabi še za domače Kulturno turistično društvo Hotedršica, njegova predsednica je vse od leta 2017. Brigita Vehar je tudi gasilka, bolničarka in ljubiteljica peke. Povabili smo jo v Nedeljski klepet. Poslušaj. 

Letos mineva 810 let od prve pisne omembe gradu Prem, središča gospostva Prem. Zgodovinar Ivan Simčič je v prispevku o ilirskobistriških gradovih za občinsko monografijo zapisal, da je tedaj na gradu živel Udo Premski, ministerial devinskih gospodov. Prebival je v dvonadstropnem stanovanjskem delu gradu, ki je bil sezidan iz pravilno obdelanih blokov laporja in grbasto obdelanih vogalnih kamnov, ki so na Slovenskem redkost.

Po izumrtju fevdalcev iz Devina je premsko gospostvo pod Walseejci vse do leta 1466. Prisiljeni so bili prodati cesarju Frideriku III. Habsburškemu. Habsburžani pa so ga dajali v fevd različnim rodbinam. V prvi polovici 16. stoletja so grad preuredili v protiturški tabor za okoliško prebivalstvo.

Janez Vajkard Valvasor je zapustil prvo znano upodobitev gradu iz okoli leta 1678. Premski grad rodbine Porcia je obiskal po obnovitvenih delih. V lasti družine Porcia je bil do leta 1906. Nato ga je kupil kurat in poznejši župnik v Dolnji Košani Karel Lenassi, po njegovi smrti ga je podedovala njegova nečakinja Ana Biščak. Današnjo podobo je uredil Bruno Zuccolini, tržaški zdravnik, ki je bil lastnik pred drugo svetovno vojno.