V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju bo danes osrednja prireditev ob dnevu civilne zaščite, regijska priznanja pa bodo jutri podelili v Cerknici. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je izpostavil, da v sistemu civilne zaščite deluje tudi veliko usposobljenih prostovoljcev.  

Tudi sam je svoje na področju zaščite in reševanja začel kot prostovoljec in sicer v gasilskih vrstah. Ob dnevu civilne zaščite je o njenem pomenu spregovoril tudi za Radio 94 in čestital vsem njenim pripadnikom in pripadnicam. Poslušaj. 

 Veliko nagrado zlati kamen 2023 za razvojno najbolj prodorno občino so na  včerajšnji  konferenci v Ljubljani podelili Občini Ankaran. Priznanje občina zdravja, ki ga podeljuje Nacionalni inštitut za javno zdravje, je prejela Mestna občina Velenje. Letošnje regijske zmagovalke in prejemnice priznanj za razvojno najbolj prodorne občine so Občina Ankaran v Zahodni Sloveniji, Občina Cerknica v Osrednji in Jugovzhodni Sloveniji z Notranjsko, Občina Kozje v regijah od Koroške do Posavja ter Mestna občina Maribor v Vzhodni Sloveniji.

Kot so zapisali v utemeljitvi, vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se kraj razvija vztrajno,  celovito in uravnoteženo, kar je videti tudi v dokumentih. Cerknica je med maloštevilnimi kraji, kjer dajejo za področja,  kot sta kultura ali varnost skoraj toliko denarja kot za ceste. Razvojni  projekti so razpršeni po celotnem območju občine, precej pozornosti pa dajejo tudi ranljivim skupinam. »Za največji biser občine – Cerkniško jezero – vzorno skrbijo v okvirih nagrajenega Notranjskega parka«, so zapisali in dodali, da je pri tem posebej zgledno, kako so v delovanje parka vpletli prebivalstvo in druge deležnike – in ta povezovalnost sodi med značilnosti občine. O močni socialni koheziji in o poudarjeni skrbi za okolje pričajo tako kazalniki kot pogled na aktivnosti. V občini so začeli skrbeti za varčevanje z energijo, vrsta projektov meri na samooskrbo, rabo lesa, obnovo degradiranih objektov ter ohranjanje kulturne dediščine (obrti) – vse to so elementi odpornosti. Povezanost prebivalcev v občini pa ne pomeni, da je kraj navzven zaprt – to vidimo že v odzivu na humanitarno krizo v Ukrajini.

Tradicionalno konferenco Zlati kamen organizirata podjetji Planet GV in SBR, namenjan pa je izmenjavi dobrih praks in izkušenj na področju lokalne samouprave. Iz osrednje in jugovzhodne Slovenije z Notranjsko sta se za priznanje potegovali tudi občini Postojna in Vrhnika.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Februarja je Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije že enajstič podelil certifikat Mladim prijazna občina. Med lokalnimi skupnostmi, ki so certifikat prejele prvič, je tudi Pivka. Predpogoj, da se je za certifikat sploh lahko potegovala, je Odlok o mladini. Sprejela ga je leta 2020, njegov cilj pa je celovita ureditev položaja mladih v občini.  

V Pivki deluje več mladinskih društev ali sekcij. Občina letos že četrto leto objavlja razpis za sofinanciranje mladinskih projektov in akcij. Prejeto priznanje občino tudi zavezuje, da bo v prihodnjih letih podporo mladim še nadgradila. Poslušaj.  

Foto: Občina Pivka 

Na Višji strokovni šoli Postojna so pripravili nov študijski program za izpopolnjevanje, Projektant oz. projektantka spravila lesa z gozdarsko žičnico. Domači strokovnjaki s področja gozdarstva in spravila lesa so presodili, da je spravilo lesa z gozdarsko žičnico treba oživeti in spraviti na inženirsko raven. Šola je pri pripravi programa sodelovala z največjimi slovenskimi gozdarskimi podjetji in podporo direktorata za gozdarstvo in lovstvo in centrom za poklicno izobraževanje.
Program, ki obsega več praktičnih kot teoretičnih ur, je razdeljen na tri module, na šoli ga želijo zagnati že oktobra. Sicer pa vpisujejo v programe Strojništvo, Gozdarstvo in lovstva ter Poslovni sekretar. Slednji je njihov najstarejši. Vodja programskih področij Slavko Božič meni, da bi ga bilo smiselno preimenovati tako, da bi bolj odražal pomembno funkcijo znotraj podjetij in hkrati zajel vsa delovna opravila. Največ interesa je za Strojništvo.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izdala začasen sklep o ukrepih zaradi ptičje gripe v Sloveniji. Zaradi primerov HPAI pri prostoživečih pticah ter situacije pri perutnini in pticah v ujetništvu na območju Slovenije veljajo naslednji ukrepi: 

Gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem naj poteka tako tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da jih v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujemo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu.

Vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali, se uporabljajo tako, da je dostop divjim vodnim pticam do njih onemogočen. 

Prepovedano je  krmiti prostoživeče vodne ptice. 

Omejiti je treba stike nepooblaščenih oseb s perutnino in vstop v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,…). 

Če oskrbujemo perutnino z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, je treba vodo obdelati s postopki, ki zagotavljajo in aktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor). 

Dnevni izpust je treba omejiti na najkrajši možni čas in upoštevati priporočila iz prejšnjih točk za imetnike perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali.

Prepovedana sta  odlov in označevanje prostoživečih vodnih ptic, ujed in sov na območjih, kjer je bila potrjena ptičja gripa. 

Treba je izvajati biovarnostne ukrepe pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic, ujed in sov na ostalih območjih. 

Prireditve, sejmi, razstave in druga zbiranja so prepovedana.

V  primorsko-notranjski regiji so 23. februarja, virus ptičje gripe potrdili pri petih labodih grbcih na Cerkniškem jezeru in 27. še pri enem. 

 Uradni veterinarji bodo  po celi Sloveniji izvajali kontrolne nadzore in ukrepali v primeru ugotovljenih nepravilnosti.