Odkar deluje naša radijska postaja, ne mine pomlad, ko ne bi opozarjali na velik ekološki problem, ki ga predstavlja selitev dvoživk iz gozda do mrestišč na Cerkniškem jezeru oziroma polju. Lahko si predstavljamo, da se je v skoraj treh desetletjih, število dvoživk drastično zmanjšalo. Večina jih namreč konča pod kolesi vozil na cestah okoli Cerkniškega jezera, pri čemer je še posebej zloglasen odsek od konca Cerknice do Grahovega.

Avtomobilov je vsako leto več, golo preživetje vsaj nekaj živali, ko so pomemben del ekosistema, pa je v rokah prostovoljcev, ki jih bodo prenašali čez cesto. Svoj del sicer lahko prispevajo tudi vozniki. Najbolj, če upočasnijo vožnjo, izberejo alternativno pot in odložijo nenujne opravke. Gre le za nekaj večerov v letu! 

O akciji prenašanja dvoživk čez cesto, njihovem življenju, mestu v naravi in ogroženosti smo se pogovarjali z biologom z Notranjskega regijskega parka Rudijem Kraševcem, ki se je za ohranitev dvoživk na Cerkniškem tudi osebno zavzel. Klikni in poslušaj oddajo Ena zelena! 

Fotografije: n Fb skupina Varuhi Dvoživk Cerkniško jezero “Cuprnške Žabe”, Ljubo Vukelič in Radio 94 

V Hiši kulture v Pivki so odprli razstavo Ive Tratnik z naslovom Ana in Meta Morfoza. V galeriji so zapisali, da avtorica predstavlja izbor svojih najnovejših slikarskih del. Sicer pa ustvarja v različnih medijih, vzporedno se ukvarja tudi s performansom. Živi in dela v Celju in Ljubljani. Razstava bo na ogled od 24. marca.
Za razstavljena dela je značilno, da jih naseljujejo različni predmeti, rastline in živali ter njihovi fragmenti in ostanki, ki so vsak zase dokaj običajni in prepoznavni, skupaj pa tvorijo imaginarne, fantastične celote. V galeriji dodajajo, da umetnica to napetost ustvarja tako, da motive izbira iz povsem različnih, celo nasprotujočih si okolij (naravno-umetno, organsko-industrijsko, sedanjost-preteklost), na slikah pa jih razporeja mimo vseh fizikalnih zakonov – bodisi tako, da so prostorska razmerja med njimi (groteskno) nesorazmerna, bodisi lebdijo brez teže v nedefiniranem »prostoru«, ki je presek bolj ali manj fantastičnih krajin, ali pred ploskim ozadjem, ki je monokromno ali prekrito z različnimi vzorci, ki v večini primerov spominjajo na dekoracijo notranjih prostorov. Na ta način slikarka ustvarja fantastične svetove, ki gledalca in gledalko prevzamejo ter ju potegnejo vase. 

Planinsko društvo Podnanos to nedeljo prireja že 39. Pohod po Vojkovih poteh na Nanos. Pohod se bo začel pri osnovni šoli v Podnanosu. Društvo ure ni določilo, pohodniki bodo namreč na pot krenili,  ko prispejo v kraj.

 Pot pelje iz Podnanosa čez potok Močilnik, skozi vas Podbreg, čez Tabor in se vzpne  na planoto Zatrep, od koder se steza strmo dvigne v pobočje Nanosa. Udeleženci pohoda bodo na vrh prišli pri kapelici, takrat bodo »na Konju«, na višini 920 m. Če bo vreme lepo, se jim bo odprl čudovit razgled po zgornji Vipavski dolini, Krasu, do morja in naprej v Furlansko nižino.

Od kapelice se steza spusti do kmetije »Pri Strgarjevih«, od tam pa se bodo podali delno po gozdni cesti, delno pa po stezi do Eko koče Nanos,  kjer se bo pohod zaključil. Tam se bodo pohodniki lahko okrepčali, potrdili vzpon in se spustili v dolino.

Kot so še sporočili iz Planinskega društva Podnanos, pohod traja okrog tri ure in je primeren za vse kategorije pohodnikov,  potrebujejo le ustrezno pohodniško opremo, prilagojeno vremenskim razmeram. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost, startnine ni.

Foto: Planinsko društvo Podnanos 

Z razstavo Slovenke na poštnih znamkah, ki je na ogled v Upravnem centru, se je v sredo začelo letošnje Gregorjevo v Logatcu. Zaključilo se bo v soboto z Gregorjevim sejmom, ki sodi med najbolj prepoznavne prireditve na Logaškem.

Gregorjevo v sodelovanju z domačim komunalnim podjetjem pripravlja Občna Logatec, ki bo na svoji stojnici predstavila aplikacijo Logatec supermesto. Tudi otrokom na Gregorjevem sejmu ne bo dolgčas, prometni režim v mestu bo spremenjen. Na parkirišča bodo usmerjali reditelji. Poslušaj. 

Sredi februarja je občinski svet v Ilirski Bistrici sprejel proračun za letošnje leto. Glavnina denarja bo šla za že v preteklosti načrtovane razvojne programe. Na prihodkovni strani je proračun težak okoli 31 milijonov evrov, na odhodkovni pa še dobrih pet milijonov več.

Razliko bodo pokrili s sredstvi, ki so ostala na računu konec lanskega leta,  je povedal župan dr.  Gregor Kovačič  in izpostavil, da so v bistriškem proračunu tudi t. i. mehki  projekti, ki pa  so razvojno pomembni, tudi na društva niso pozabili. Poslušaj.