Za inženirja strojništva Aleša Sedmaka se delovni dan po službi ne konča. Z bratom Andrejem na družinski kmetiji redita koze in ovce ter vzgajata pastirske pse. Pravi, da jima je bila ljubezen do zemlje položena v zibelko. »Do narave imava veliko spoštovanje in kmetija ni samo reja živali, kmetija je sprostitev, ventil po naporni službi.« Kmetujeta tudi iz spoštovanja do prednikov, ki so vztrajali in preživeli na skopi jurški zemlji, njihovo delo pa nadgrajujeta s sodobnimi pristopi.

Občutek ima, da so novi ukrepi kmetijske politike ne samo v Sloveniji, tudi na ravni Evrope, naravnani k manjši samooskrbi. Prepričan je, da bi morala slovenska kmetijska politika obravnavati vsako področje posebej, glede na naravne danosti. Aleš Sedmak meni, da živimo v težkih časih, a optimistično razmišlja, da bodo težki časi rodili  močne ljudi,  ti pa bodo ubrali pravo smer, a le, če bomo živeli z naravo. Narava je tista, ki nas uči in ki bo, ne glede na vse, preživela.  Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv Aleša Sedmaka

Naslovna fotografija: Radio 94 

Z zadnjim dnem v marcu se je začela letošnja kampanja zbiranja vlog za kmetijske subvencije iz novega programskega obdobja skupne kmetijske politike do 2027. Kampanja prinaša številne novosti, tudi zahtevnejša pravila na področju varovanja okolja. Slednja so po novem še posebej skoncentrirana na Primorskem in Notranjskem. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj razume kmete, ki so zaradi nove kmetijske politike jezni in prizadeti.

Ocenjuje, da je do napetosti prišlo po nepotrebnem, saj bi morali ukrepi izhajati s terena. »Gre za slabo opravljeno delo, ki ga bo treba popraviti,« je oster.

V sredo so v Celju potekali 36. Roševi dnevi, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev. V okviru dogodka je bil organiziran literarni natečaj za učence zadnjih dveh razredov slovenskih in zamejskih osnovnih šol.
Med tokratnimi nagrajenci je bila Tinkara Nagode, učenka 9. razreda Osnovne šole “8 talcev” Logatec. Napisala je pretresljivo prvoosebno pripoved dekleta o domačem nasilju, alkoholizmu in usodnih posledicah. Govorili smo z njeno mentorico Sergejo Šorli. Prisluhnite prispevku.

Kljub nekoliko nižjim temperaturam v zadnjih dneh smo že kar krepko zakorakali v pomlad. To opažajo tudi prostovoljci, ki že od začetka marca v mrestišča na Cerkniškem jezeru čez ceste prenašajo dvoživke. Predvidevajo, da bodo ta vikend zaključili z delom. Po nekaj premora zaradi nižjih temperatur, so svetilke, odsevne jopiče in vedra znova vpregli včeraj, za previdnost in pozornost pa prosijo še danes in jutri. Število rešenih dvoživk še ni dokončno, samo do četrtka so prostovoljci na varno pomagali 7.800 dvoživkam.

“Gre za eno večjih akcij v Sloveniji, po številu rešenih dvoživk smo tretji v Sloveniji,” ugotavlja biolog iz Notranjskega regijskega parka in prostovoljec Rudi Kraševec in se zahvaljuje ostalim prostovoljcem, pa tudi upravljavcu ceste, ki je v času akcije ob cesti postavil tudi  svetlobne prometne znake. Z obveščanjem smo se v akcijo vključili tudi mi. Poslušaj. 

Foto: Fb profil Varuhi dvoživk Cerkniško jezero 

Partnerji projekta Šola prenove so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu v sredo podelili priznanja za lani izvedene prenove objektov slovenske stavbne kulturne dediščine. Priznanja je dobilo 13 lastnikov hiš, kulturnih spomenikov, domačij, kmetij, cerkva iz mest in krajev iz vse Slovenije, strokovna komisija pa je posebna priznanja podelila še štirim prenovam. Za presežke je nagradila prenovitelje hiše na Purgi pri Svetem Vidu nad Cerknico, domačije Buje 1 v Občini Pivka, Šenkove hiše na Zgornjem Jezerskem in cerkve Marijinega rojstva v Tišini.

Priznanja so podelil prenoviteljem ruske dače v Zgornjih Gameljnah, kašče pri Brecu na Jesenicah, župniščnega gospodarskega poslopja v Šentjoštu nad Horjulom, domačije Kapl na Dražen vrhu, hiše na Cesti talcev 5 in na Spodnjem trgu 11 v Škofji Loki, Smrekarjeve domačije iz Grobišč, domačije Šturmajce na Gorenji Kanomlji, vile na Ljubljanski 28 na Bledu, hiše na Trubarjevi 28 v Ljubljani, domačije Stara Loka ter Kobjeglava in Mestne občine Novo mesto za prenovo novomeškega mestnega jedra.

Partnerji projekta Šola prenove so ljubljanska Fakulteta za arhitekturo, ljubljanska Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Njihov glavni cilj so prenova in vzdrževanje stavbne kulturne dediščine, izobraževanje o pomenu njenega ohranjanja in kakovostna stavbna prenova. 

Vseh 17 uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine smo zbrali in predstavili v monografiji Prenove, zgodbe o hišah. V njej je strokovna komisija med drugim zapisala, da bi si želeli družbenega konsenza, da je dediščina kakovost, in ne breme, ter strukturne podpore vsem, ki ohranjajo že izgrajen stavbni fond.

Vir:  Šola prenove

Foto: arhiv domačij in Fb Šola prenove