Ime Andrej Čehovin je Postojnčanom zelo znano, saj se po tem stotniku imenuje tukajšnja vojašnica. Andrej Čehovin se je rodil leta 1810 v Dolancih na Robi Vipavske doline v kmečki družini, šolal pa se je sprva pri svojem stricu, duhovniku, v Postojni, tukaj je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo je začel obiskovati v Gorici, končal jo je v Novem mestu. Andrej Čehovin je naredil izjemno vojaško kariero, saj se je od navadnega vojaka povzpel do čina stotnika. Znan je bil kot eden najpogumnejših in najznamenitejših vojakov svoje dobe. Bil je edini častnik v vsej zgodovini avstrijske armade, ki je dobil vsa tri najvišja odlikovanja za pogum; poleg vojaškega reda Marije Terezije je bil namreč odlikovan tudi z dvema medaljama za hrabrost, in sicer z zlato in srebrno medaljo 1. stopnje.
Pokopan je v Badnu pri Dunaju. Na pobudo svetovalca SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu Ivana Martelanca se je Park vojaške zgodovine odločil, da zanemarjeni nagrobni spomenik obnovi. Pomoč pri tem je ponudilo slovensko podjetje Guardaris, obnova je potekala okrobra in novembra, v začetku meseca pa je minister za obrambo Marjan Šarec pri spomeniku položil venec.
Andrej Čehovin je v vojsko stopil pri 21 letih, njegova bleščeča kariera se je začela v vojni z Italijo leta 1848. Z neustrašnim pogumom se je ponovno izkazal že čez dva meseca v bitki pri Sommacampagni, kjer mi je po koncu bitke mu feldmaršal Radetzky osebno pripel zlato medaljo za hrabrost. V naslednjem letu se je izkazal v bitkah pri Mortari 21. marca ter pri Novari 23. marca 1849 in si prislužil vojaški red Marije Terezije. S tem je bil tudi poplemeniten, postal je vitez, že 20. junija 1850 pa je bil povišan v barona. Decembra 1852 je bil povišan še v stotnika drugega razreda in prestavljen h konjenici, ki je veljala za prestižni rod vojske. A si je očitno želel nazaj k topništvu, saj se je že čez dve leti vrnil nazaj k 2. artilerijskemu polku. Isto leto je tudi napredoval v čin stotnika 1. razreda.
Poleti 1855 je na službovanju v Mantovi baron Čehovin močno zbolel. Zdravit se je šel v znamenito zdravilišče Baden pri Dunaju, kjer je 10. septembra 1855 umrl star komaj 45 let. Z vsemi vojaškimi častmi je bil tam tudi pokopan in vojno ministrstvo mu je postavilo nagrobni spomenik.
Andrej Čehovin je redno pisal staršem, rad se je vračal domov in se družil s prijatelji iz otroštva. V domačem kraju so mu leta 1898 postavili celopostavni spomenik, za katerega je načrt izdelal Maks Fabiani. Po prvi svetovni vojni je obstajala resna nevarnost, da fašisti spomenik uničijo, zato so ga domačini razstavili in zakopali. Odkopan in ponovno postavljen je bil šele leta 1987. Leta 2006 je bila po baronu Čehovinu poimenovana vojašnica Slovenske vojske v Postojni.