Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije si je med drugim zadalo cilj sodelovanje v rehabilitaciji ljudi z boleznimi dihal in alergijami. V ta namen vabijo k organizirani vadbi pod vodstvom fizioterapevtke. Vadba je za člane društva brezplačna, pridružijo pa se lahko tudi sorodniki, prijatelji, sosedi ali sodelavci.
Prva vadba je v Zdravstvenem domu Postojna predvidena za 19. april. V Ilirski Bistrici nameravajo vadbe izvajati vsak torek v Domu na Vidmu. Prijave še zbirajo po elektronski pošti na naslovu prijavnica@dpabs.si.

Dirigent, zborovodja in skladatelj Marjan Grdadolnik je predlani izdal notno zbirko Psalmov, ki jo je nato podkrepil še z zgoščenko. Z Mešanim pevskim zborom Adoramus in solisti so jo posneli v cerkvi sv. Vida v Preserju.
Grdadolnik je psalme uglasbil za potrebe prepevanja pri bogoslužju. Uglasbena so tudi Očitanja, bogoslužno besedilo velikega petka.

Notranjski muzej Postojna v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Rapalska meja jutri ob 18. uri vabi v muzej na predavanje o utrdbeni dediščini Alpskega zidu na območju Postojne. Predaval bo predsednik društva Grega Žorž. Geograf in zgodovinar nas spominja, da je Alpski zid oziroma Vallo Alpino neuradno ime za italijanski obrambni sistem ob nekdanji italijanski celotni kopenski meji. Nastajati je začel konec 20. let prejšnjega stoletja.

Na predavanju se bo osredotočil na utrdbeno dediščino območja Postojne, kjer najdemo kar tretjino obrambnih del od 150 na ozemlju današnje Slovenije, saj so Postojnska vrata tudi za takratno Italijo predstavljala izrazito odprt prehod v srednjo Evropo. “Najbolj zanimivi so tisti, ki so najbolj ohranjeni, a to niso nujno objekti, ki jih najbolj poznamo,” pravi predavatelj in ob tem zaradi izjemne umeščenosti v prostor  izpostavlja objekte zahodno od Postojne, v smeri Nanosa. Ti so tudi v sklenjeni liniji, kar za alpski zid ni značilno.  Grega Žorž bo na predavanju tudi razbil  mit o Alpskem zidu kot skrivnem, tajnem sistemu, o katerem so arhivski podatki nedostopni. Poslušaj. 

 Foto: Zgodovinsko društvo Rapalska meja 

V prostorih Podjetniškega inkubatorja Postojna bo jutri potekal regijski posvet za pripravo reforme kulturnega modela. Dogodek sodi v serijo 12 posvetov, v sklopu katerih vodstvo Ministrstva RS za kulturo obiskuje vse regije v državi.

Ministrstvo namreč napoveduje, da bo letos izvedlo pomembne reforme kulturnega modela: spremenilo bo obstoječi Nacionalni program za kulturo, spisalo spremljajoči akcijski načrt, spremenilo krovni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, hkrati pa izvedlo tudi reformo statusa samozaposlenih v kulturi.  S posebnimi delovnimi skupinami ministrstvo že pripravlja strategije reševanja izzivov na področjih muzejske politike, medijev, filma, slovenskega jezika in sodobnega plesa. 

Posvet za primorsko-notranjsko regijo bo jutri od 14. do 16. ure v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Velikem Otoku. Udeležil se ga bo državni sekretar  Marko Rusjan. Ministrstvo na posvet vabimo vse deležnike v kulturi, kar pomeni samozaposlene in druge delavke in delavce v kulturi, javne zavode, nevladnike, ljubitelje in občinstvo; predstavnike občin, razvojnih agencij, drugih resorjev in zainteresirano splošno javnost

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, bodo vsi našteti procesi  pomembno vplivali na kulturno politiko prihodnosti, zato je pomembno, da je vanje vključena kar najširša javnost. S posveti želi vodstvo ministrstva prisluhniti in iskati rešitve za skupne izzive ter sooblikovati družbeni ekosistem, v katerem bosta kultura in umetnost lahko prispevali k povezani družbi, trajnostni prihodnosti ter delovala v javno dobro.

V Parku vojaške zgodovine bodo jutri ob 11. uri predstavili knjigo z naslovom Bombardiranje Slovenije 1944 – 1945. Sašo Radovanovič in Lara Iva Dreu sta v njej spregovorila o zamolčani preteklosti, ki, kot pravita, še danes zaznamuje naša življenja.

Ruševine, ki so jih povzročile bombe, so že zdavnaj odstranili, a pod površjem se skriva še veliko nevarnega, tudi 1000-kilogramske letalske bombe.  Predstavitvi knjige bo zato sledil posvet z naslovom Živa dediščina – neeksplodirane letalske bombe. Poslušaj. 

Foto: PVZ