Znane so občine, ki so se uvrstile v finale izbora za letošnjo nagrado za razvojno najbolj prodorno občino Zlati kamen. Iz vzhodne Slovenije so se v finale uvrstile občine Hoče Slivnica, Maribor in Velika Polana. Iz območja med Koroško in Posavjem sta se uvrstili občini Kozje in Mislinja. Iz osrednje in jugovzhodne Slovenije z Notranjsko se bodo za priznanje potegovale občine Cerknica, Postojna in Vrhnika. Finalistke iz zahodnega dela Slovenije so Ankaran, Bohinj in Koper.

Vključevanje prebivalcev v razvoj in povezovalnost sta značilnosti občin Cerknica in Postojna. Cerknico odlikujeta nagrajeni Notranjski regijski park in uravnoteženost razvoja. Postojna je prejela Zlati kamen že leta 2013 in je od tedaj razvila vrsto novih dobrih praks. Vrhnika se je v finale uvrstila kot občina, ki močno izstopa pri razvoju v smeri k »nič odpadkom«, so zapisali v projektu Zlati kamen.

Katere bodo štiri regionalne zmagovalke in kam bo šla nagrada Zlati kamen 2023 bo znano na slavnostni podelitvi nagrad, ki bo 28. februarja v hotelu Four Seasons v Ljubljani. Na prireditvi bodo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje razglasili tudi letošnjo Občino zdravja.

Zlati kamen je blagovna znamka v lasti podjetij SBR d.o.o. in Planet GV d.o.o. Kot so zapisali,  projekt pripravlja multidisciplinarna skupina sedmih strokovnjakov iz različnih podjetij in ustanov. Metodologijo za izbor najboljše občine pripravlja raziskovalni konzorcij, ki združuje strokovnjake s slovenskih univerz.

Oktobra leta 2021 je Občina Cerknica podpisala pogodbo za gradnjo kanalizacije v naseljih Begunje in Selšček, ki bo okoli 1.000 prebivalcem omogočila priključitev na čistilno napravo v Dolenji vasi. Občina sočasno obnavlja del vodovodnega omrežja. Zaključek del je predviden septembra letos. 

Z Begunjami in Selščkom pa se komunalno opremljanje občine ne bo končalo. V zaselkih pridejo v poštev le male čistilne naprave, tudi v Žerovnici, na Lipsenju in Gorenjem Jezeru. Občina male čistilne naprave sofinancira. Gradbeno dovoljenje za Dolenje Jezero občina že ima, prav tako vlogo na razpisu za nepovratna kohezijska sredstva, a odgovora še ni dobila. Na kanalizacijski sistem še čakajo Unec, Slivice in Ivanje selo. Komunalno opremljanje se bo upočasnilo, če bo odvisno samo od občinskega denarja. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je sporočil, da je umrl akad. prof. dr. Andrej Kranjc, geograf, jamar in krasoslovec ter dolgoletni sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.  Med letoma 1988 in 1995 je bil tudi njegov predstojnik.

Dr. Andrej Kranjc je bil član eč slovenskih strokovnih združenj (Association Française de Karstologie, Komisije za zgodovino speleologije pri Mednarodni speleološki zvezi, komisije Kras (predsednik), Komisije za degradacijo in dezertifikacijo in Komisije za zgodovino geografije pri Mednarodni geografski zvezi, WCPA of IUCN, Cave and Karst Protection Task Force, in drugih). 
Bil je dobitnik  Prešernove nagrade za študente (1971); bronaste plakete Boris Kidrič Zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije (1984); reda zaslug za narod s srebrno zvezdo (1988); spominskih priponk MORIS in »Zmagali smo« (1992); srebrne plakete Zveze geografskih društev Slovenije (1997); Chevalier dans l’Ordre des Palmes Académiques (1997); priznanja za raziskovalne dosežke, s katerimi se razvija in utrjuje identiteta Slovencev in Slovenije (1998); priznanja ob 120-letnici TD Postojna (2003); zlate plakete (2004) in Melikovega priznanja (2011) Zveze geografskih društev Slovenije; član akademskega odbora Mednarodnega raziskovalnega centra za kras UNESCO (Guilin) … 

Akademik je bil maja 2016 tudi gost oddaje Nedeljski klepet. 

Vlada  je na četrtkovi seji sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas na Krasu. Polje vetrnic pri Dolenji vasi na Krasu medtem načrtujeta družbi AAE Gamit in AAE Ventur. Za njima stoji družba Alpen-Adria Energie (AAE) z avstrijske Koroške, ki že dve desetletji upravlja z vetrnico v Dolenji vasi, eno od zgolj dveh večjih vetrnic v Sloveniji.

Projekt po pojasnilih okoljskega ministrstva zdaj predvideva postavitev 11 vetrnih elektrarn, vsaka med njimi naj bi imela predvidoma do šest megavatov moči. Poleg stojišč vetrnih elektrarn projekt predvideva tudi dostopne poti in ureditev kablovodov. Stolp posamezne vetrnice bi bil visoka med 100 in 150 metri, z elisami s premerom med 115 in 180 metri. Polje bo umeščeno na območje divaške občine.

Krajani Dolenje vasi so bili projektu  nenaklonjeni oziroma so o njem imeli številne pomisleke, kar sta  pokazali tudi dve javni razpravi o načrtovanem projektu ob koncu 2021 in v začetku 2022.

Tudi Občina Divača je sklenila, da nasprotuje postavitvi vetrnih elektrarn na svojem ozemlju, kar so na referendumu leta 2014 potrdili oblčani. Občina je zavrnila tudi konkretni projekt pri Dolenji vasi.

Da bo prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas izpodbijala na sodišču, napoveduje okoljska organizacija Alpe Adria Green. 

Foto: wikipedia 

Območno združenje Rdečega križa Cerknica-Loška dolina-Bloke si po novoletnih praznikih ni prav nič oddahnilo, saj je sredi selitve v nove prostore, do takrat je dosegljivo na mobilnih telefonskih številkah. Pred tem je že tradicionalno pripravilo več obdarovanj in leto zaključilo s tradicionalno krvodajalsko akcijo. S pomočjo donatorjev je priskočilo na pomoč otrokoma z zdravstvenimi težavami. 

10 prostovoljcev pa nadaljuje z vsakodnevnim pobiranjem in nato razdeljevanjem viškov hrane, predvsem pekovskih izdelkov, sadja in zelenjave, ki jih dobijo v trgovini v Cerknici. Izračunali so, da so lani na ta način nabrali 3.500 kg hrane v vrednosti 22 tisoč evrov. Poslušaj. 

Foto: RK Cerknica