Z nekaj izjemami letošnji zimi ne moremo reči zima. Temperature so za ta letni čas previsoke, kar opažamo tudi v naravi. Na vejicah so brsti, sicer zimski cvetlici črnemu telohu, družbo že delajo znanilci pomladi zvončki, jetrniki, spomladanske torilnice, trobentice in še bi lahko naštevali. Čebele izletavajo iz panjev, tudi kakšna muha nas je to zimo že razdražila. Biolog iz Notranjskega muzeja dr. Slavko Polak pravi, da ugibanje odpade, zdaj lahko že govorimo o globalnem segrevanju.

Zaradi geografske lege se temperature v Sloveniji spreminjajo še hitreje, kot na nekaterih drugih območjih. Mile zime v živem svetu sproščajo odzive, kakršnim smo jim priča. Globalno segrevanje pa ne prinaša le višjih temperatur, ampak tudi nestanovitno in nepredvidljivo vreme. Lahko pride do vdora hladnega arktičnega zraka. Zadnje pozebe sadnega drevja se še kako spomnimo, a tudi v naravi ni bilo nič drugače. Po pozebi poleti na travnikih skoraj ni bilo žuželk. Hrane za živalske vrste je bilo manj. Če zmanjka hrane za eno vrsto, ta strada in če je ene vrste manj, priložnost izkoristijo druge, tudi tropske. Priča smo spreminjanju in izgubi biotske pestrosti. Dr. Slavko Polak, ki se ukvarja tudi s paleontologijo, ugotavlja, da so se včasih  klimatske spremembe dogajale v nekaj deset tisoč letih, danes pa v nekaj desetletjih. Poslušaj. 

Čebelarsko društvo Loška dolina je že pred tremi leti zaznamovalo 100-letnico registracije društva, a jim je praznovanje visokega jubileja preprečila epidemija. Zamujeno bodo nadoknadili na kulturni prireditvi v starotrškem kulturnem domu, ki bo v soboto, 14. januarja ob 16. uri.
Na prireditvi bodo med drugim podelili priznanja Antona Janše. Čebelarji iz Loške doline so bili v preteklosti del drugih čebelarskih društev, v domačem je trenutno približno 65 članov, razlaga predsednik Janez Žnidaršič.

V Notranjskem muzeju Postojna je do aprila na ogled razstava Nagelj dehteč, na steni rdeč: Soboslikarstvo in črkoslikarstvo na Postojnskem in Bistriškem. Pripravila jo je etnologinja Magda Peršič. Muzejska svetnica je povedala, da etnološki oddelek hrani več kot dvesto dekorativnih šablon za krašenje bivalnih in javnih prostorov in črkoslikarskih šablon za slikanje napisov na reklamnih izveskih in plakatih. Ideja za razstavo pa je vzniknila ob praksi študentov etnologije poleti 2021, ko so konservirali in dokumentirali sobočrkarske in črkoslikarske šablone, dediščino Miroslava Vičiča iz Majlonta v Postojni.

Obrnila se je na slovenske muzeje, tudi na krovni etnografski muzej in ugotovila, da se tovrstno dediščino ni še nihče strnjeno in poglobljeno ukvarjal. Razstava poglobljeno predstavlja sobočrkarstvo in črkoslikarstvo na Postojnskem in Bistriškem, vse od začetkov teh rokodelskih dejavnosti, ki po arhivskih virih segajo na konec 19. oziroma v začetek 20. stoletja. V muzeju predstavljajo tri generacije rokodelcev. Na razstavi si poleg šablon in valjčkov lahko ogledamo še nekaj naprav, orodij, literature in slik – saj je bilo kar nekaj soboslikarjev tudi ljubiteljskih slikarjev. Magda Peršič ugotavlja, da se danes zanimanje za nove oblike šabloniranja in valjčkanja vrača in  vabi na ogled razstave ter že veseli tudi obiska vseh, ki bodo ob kulturnem dnevu prišli na javno vodenje po razstavi in delavnico. Več v posnetku. 

Foto: Notranjski muzej Postojna 

V nedeljo, 15. januarja ob 18. uri v Športno dvorano Logatec vabi Twirling klub logaških mažoret. Dekleta pripravljajo tradicionalno prireditev ob novem letu. Skupina logaških mažoret je bila uradno registrirana kot prva mažoretna skupina nekdanje skupne države.
Sprva je bila del Društva mladih glasbenikov, kasneje pa postala samostojno društvo, ki se lahko pohvali s polstoletno zgodovino. Twirling klub logaških mažoret trenutno sestavlja približno 80 članic, deluje pa tudi na Postojnskem.

Občina Pivka je sporočila, da je podjetje Publikus s podizvajalci v prvem tednu letošnjega leta začelo čistiti udornico Ravnica pri naselju Juršče, ki je bila od 70. let prejšnjega stoletja ena izmed »uradnih« deponij odpadkov, v katero so organizirano vozili odpadke z območja Pivške kotline.

Strokovnjaki z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) ocenjujejo, da je v Sloveniji onesnaženih približno 2.500 jam. Med njimi naj bi bila udornica Ravnica najbolj onesnažena, saj je ob uvajanju organiziranega odvoza odpadkov delovala kot ena izmed deponij za širše območje Pivke.Občina Pivka in IZRK sta na deponijo opozarjala že več let, aktivno reševanje problema z odstranitvijo odpadkov, pa prinaša projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA, namenjen izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij Nature 2000 ter kraškega vodonosnika.

Odstranjevanje odpadkov je tehnično in organizacijsko zahtevno. Po mnenju krasoslovca dr. Mitje Prelovška z IZRK gre za največje čiščenje katere koli  jame v Sloveniji, česar jamarji sami ne bi zmogli. Inštitut za raziskovanje krasa sodeluje pri čiščenju, izvaja strokovni nadzor in spremlja potek čiščenja ter količine odstranjenih odpadkov. Pred začetkom del so strokovnjaki z inštituta jamo 3D poskenirali, še enkrat jo bodo ob koncu del,  kar je ena od metod spremljanja količine odstranjenega materiala iz udornice.Odpadke v udornici odstranjujejo strojno z manjšim bagrom, nato jih s pomočjo žerjava dvigajo na površje, kjer jih po grobem sortiranju odlagajo v zabojnike, te pa sproti odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Suhadole. Tam poteka  fino sortiranje na posamezne frakcije ter predaja pooblaščenim prevzemnikom v ustrezno končno oskrbo. Na občini Pivka pričakujejo vse vrste odpadkov, inertne, nevarne in nenevarne, izvajalec bo poskrbel, da z odstranitvijo in ustrezno končno oskrbo odpadkov iz udornice ne bodo povzročili novega okoljskega pritiska drugod.

Vrednost pogodbe znaša 402.441 evrov, strošek bo v celoti pokrit iz sredstev projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kraške udornice, jame, brezna in vrtače so bile v preteklosti, in so žal še vedno, večkrat prostor (ne)dovoljenega odlaganja odpadkov. Z leti je proizvodnja odpadkov naraščala, ob tem pa je raslo tudi zavedanje o onesnaževanju z odpadki, o ranljivosti kraškega vodonosnika, ki je vir naše pitne vode, in znanje o pravilnem ravnanju z odpadki. Tako je danes organizirano odlaganje odpadkov na urejena odlagališča. Neočiščene deponije in divja odlagališča pa so še naprej potencialni onesnaževalci naše pitne vode.  Tudi prebivalci Juršč, so zadovoljni, da bo Ravnica, ki leži 700 metrov stran od vasi, očiščena.

Vir: Občina Pivka in Krajinski park Pivška presihajoča jezera