V Postojni so minuli mesec zaključili peti krog slikanja žensk v mobilni enoti presejalnega programa Dora. Vabilu na mamografijo se je odzvalo 74 odstotkov povabljenih žensk, kar je največ v skoraj desetletni zgodovini projekta na Postojnskem. Raka dojk so tokrat odkrili pri vsaj 19 ženskah Podatek ni dokončen, saj so nekatere ženske še v obravnavi.

Zdravnica in vodja programa Dora Katja Kovše je povedala, da je pri zgodnjem odkritju raka dojk zdravljenje praviloma zelo uspešno. Z mamografijo v omenjenem programu lahko namreč odkrijejo bolezenske spremembe v dojki že, ko jih ženska sama še ne more zatipati oziroma opaziti.

S petim krogom vabil na presejalni program Dora so v Postojni začeli maja lani. Takrat so na presejalno mamografijo, ki je edina s kliničnimi raziskavami podprta metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v ciljni populaciji žensk programa Dora med 50. in 69. letom starosti, povabili okrog 5500 žensk iz občin Postojna, Pivka, Cerknica in Ilirska Bistrica. Dora se bo v Postojno predvidoma maja prihodnje leto.

Na državni ravni so znotraj programa Dora na mamografijo lani povabili 141.722 žensk, skoraj 110.000 žensk se je vabilu odzvalo, kar pomeni več kot 77-odstotno udeležbo. Raka dojk so odkrili pri 630 ženskah. Presejalni program je v Sloveniji zaživel leta 2008, lani pa so opravili milijonto mamografijo. Rak dojk je še vedno najbolj pogost raka pri ženskah. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2021, ko so na voljo zadnji zbrani podatki, za rakom dojk na novo zbolelo 1481 žensk. Več kot 80 odstotkov teh žensk je bilo starejših od 50 let, so še sporočili z Onkološkega inštituta.  V Sloveniji poleg presejalnega programa Dora poznamo tudi programa Svit in Zora. V prvem se posvečajo zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki, v drugem pa odkrivajo predrakave in zgodnje rakave spremembe na materničnem vratu.

V podnožju strme Podtaborske stene, nekoliko nižje pod izviri potoka Podstenjška, stoji istoimenska vas. Z nekoč cvetočim samooskrbnim gospodarstvom se je zgodovina kruto poigrala. Podstenjšek je ena izmed redkih vasi brez svoje katastrske občine in s hišami, ki so bile pred 2. svetovno vojno oštevilčene kot spodnji del Podtabora. O vasi smo se pogovarjali s krajanom Darkom Šabcem in z Milivojem Kalužo, predsednikom krajevne skupnosti Topolc.

V to krajevno skupnost v Občini Ilirska Bistrica spadajo vasi Topolc, Podstenje, Mereče in Podstenjšek. Tej vasi je ime dal potok Podstenjšek, saj je ta naravni pojav tisti, ki je oblikoval delo in življenje v vasi. Skozi vas Podstenjšek je nekoč tekla tudi močna blagovna menjava. Na stotine vozov je skozi vas  iz Pivke vozilo les za različne namene,  tudi za ostrešja in zabojev, ki so jih potrebovali za prevoz sadja v Italijo. Podstenjčani so v Pivko prodajali poljedelske izdelke in živino. Milivoj Kaluža nekdanji Podstenjšek opisuje kot  gospodarski krog, ki se je nadgrajeval in bil izredno uspešen. Danes bi za tako skupnost rekli, da njeno krožno gospodarstvo poganja zelena energija. Leta 1942 je v Podstenjšku na osmih domačijah  prebivalo 41 ljudi. Najpogostejši obrti sta bili mlinarstvo in žagarstvo, nekateri so se ukvarjali tudi z vodnim strojnim in ročnim kovanjem poljedelskega ter ostalega orodja, izdelovanjem vint, čebelarstvom in celo izdelovanjem glasbil. V vasi je bila tudi gostilna. Italijani so med 2. svetovno vojno požgali vas,  ljudi pa  pregnali v internacijo. Malo je manjkalo, da se več 100-letna zgodovina kraja ni za vedno končala.   Poslušaj. 

Hiša Sadeži družbe Logatec pod okriljem Slovenske filantropije  deluje od februarja 2017. V hiši različnosti dojemajo kot bogastvo in želijo, da se obiskovalci pri počutijo varno in sprejeto. 

Uporabnikom ponujajop številne aktivnosti. Pri njih plešejo, kuhajo, telovadijo, se pogovarjajo in osvajajo nova znanja. Imajo tudi začetni tečaj slovenščine, saj so njihovi obiskovalci tudi prosilci za mednarodno zaščito iz bližnjega azilnega doma. Kaj predstavlja in kakšna je vloga Hiše Sadeži družbe za lokalno skupnost? Kaj vse ponuja in kako je s prostovoljci smo vprašali Majo Pišljar. Poslušaj. 

Foto: arhiv Hiše Sadeži družbe 

Občinski svet v Loški dolini je februarja sprejel letošnji proračun, ki predvideva 6.950.000 tisoč evrov prihodkov, odhodkov pa bo za slabih devet milijonov in pol. Dva milijona in pol primanjkljaja bodo pokrili s prenosom sredstev iz lanskega leta.  Glavni letošnji projekt je nadgradnja čistilne naprave v Starem trgu, je pojasnil župan Matjaž Antončič.

Do aprila morajo končati ultrafiltracijo na vodnem viru Obrh, zaključujejo stanovanji v Ložu. Obnoviti želijo odseka občinskih cest v Babnem Polju in Vrhniki. Denar bodo namenili tudi za nakup gasilskih vozil za prostovoljni gasilski društvi iz Starega trga in Iga vasi … 

Občina Ilirska Bistrica je po površini druga največja slovenska občina. Zanjo je značilna velika pokrajinska pestrost, saj del občine leži na apnencu in del na flišu. Kamninski zgradbi določata tudi  poselitev in rabo zemljišč.  V občini se prepletajo trije tipi podnebja. Večino občine sodi v zaledni tip obsredozemskega podnebja, Zgornja Pivka v zmerno-celinsko, najvišji deli Snežnika pa imajo podnebje nižjega gorskega sveta. Naravne znamenitosti so nastale tako na apnencu, kjer omenimo kraške pojave, kot na nepropustnem flišu, kjer se s pritoki razprostira reka Reka.

Med izstopajočimi naravnimi znamenitostmi izpostavimo le bukove gozdove vrh Snežnika, ki so del Unescove svetovne dediščine ali Račiško pečino, ko sodi v svetovno geološko dediščino. Vsako izmed območij se ponaša tudi s posebnima rastlinskim ali živalskim svetom. Velik del občine sodi v Natura 2000 območja, zavarovanih območij pa na Ilirskobistriškem ni,  občinska politika se v preteklosti z varovanjem narave ni pretirano ukvarjala. Zdaj pa začenja dva z naravo povezana projekta …