Slovensko društvo Hospic – Območni odbor Primorsko-Notranjska organizira Hospickafe danes ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica organizira neformalen družbeni dogodek, na katerem bo odprlo teme povezane z življenjem, minevanjem, starostjo in smrtjo.

Tema srečanja bo skrb za svojca z demenco v domačem okolju, gostja pa Alenka Veber. Kot je povedal predsednik območnega odbora Ernest Margon, želi odbor, ki ima prostore v Pivki, dejavnost razširiti na celotno območje, ki ga pokriva. Poslušaj. 

Foto: arhiv organizatorja 

Andraž Kranjc se v domači Hotedršici udejstvuje na različnih področjih in tako prispeva svoj delež k bolj pestremu in kakovostnejšemu življenju v domačem kraju.

V prvi vrsti j emož in očka treh otrok, v oddaji Nedeljski klepet je predstavil hotenjsko gasilsko društvo in lepote gasilstva, izpostavil prednosti in slabosti življenja in delovanja v majhni krajevni skupnosti, za konec pa spregovoril o svoji neizmerni ljubezni do igralstva v lokalni dramski skupini, ki ga spremlja že od rane mladosti. Letos je na odrskih deskah zažarel v vlogi župnika v odmevni igri Ljubezen na meji. Poslušaj. 

Podružnična šola v Hruševju je v četrtek gostila 18. igre Specialne olimpijade Slovenije – MATP primorsko-notranjske regije, ki se jih je udeležilo šest ekip. Na tekmovanju sledijo olimpijskemu načelu “pomembno je sodelovati, ne zmagati”. Odličja so na tekmovanju prejeli prav vsi. Po besedah vodje tekmovanja Saše Pivka, se ga je udeležilo 33 tekmovalcev in 22 spremljevalcev.
V Hruševju smo se pogovarjali tudi s Tanjo Princes, ki je po poklicu profesorica defektologije, zaposlena pa je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava in je pobudnica programa MATP. Namenjen je osebam, ki se zaradi težjih in težkih kombiniranih motenj ne zmorejo udejstvovati v športih, ki zahtevajo razumevanje navodil, samostojnost pri izvedbi aktivnosti in poznavanje pravil.

Konec marca prihodnje leto se bo zaključil projekt Life Lynx. Njegov glavni cilj je ohraniti populacijo risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, pri čemer je poglavitno doseljevanje teh živali v Slovenijo in Hrvaško s Karpatov. Projektni partnerji se zavedajo, da ključno vlogo pri dolgoročni ohranitvi risov igrajo ljudje, ki živijo na območju te velike mačke. V okviru projekta so vzpostavili tudi program Mladi varuhi risov. Ta poteka osnovnih in srednjih šolah z območij, kjer poteka projekt oziroma živijo risi, tudi na Osnovni šoli Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, na kateri so v četrtek predstavili program.

Šole, ki se pridružile programu, morajo z vsaj enim razredom izvesti delavnico o risu, terenski dan in dan odprtih vrat, dodatne dejavnosti pa izberejo same. Učenci OŠ Dragotina Ketteja so bili  še varuhi priseljenega risa Maksa, sodelovali pa so tudi pri izpustu risa Bliska iz obore, potem ko so mu na tej šoli izbrali ime. Da risja populacija preživi, ni odvisno le od šolarjev. Nekateri prebivalci vasi, še posebej rejci živine z območij, kjer sta prisotna volk in medved, nad doselitvijo risov niso navdušeni. Manca Velkavrh pa razlaga, da je ris od treh velikih zveri najmanj konfliktna vrsta. Izbira območja, ki so umaknjena od ljudi. Povprečno ris povzroči eno škodo na leto. Nikoli ne pleni presežno kot volk, tudi ljudem ni nevaren. Poslušaj. 

Foto: Občina ilirska Bistrica