Priznanje Ona 2022 je osvojila zborovodkinja Cerkvenega mešanega pevskega zbora Zvon iz Ilirske Bistrice Damjana Kinkela. Akademska sakralna glasbenica in profesorica glasbe je umetniško vodenje zbora prevzela leta 2000, od takrat je tudi organistka v cerkvi svetega Petra. 

Poje pri Mešanem pevskem zboru Glasbene matice v Ljubljani, je članica Slovenskega Cecilijinega društva in članica uredniškega odbora revije Cerkveni glasbenik. Zaposlena je kot učiteljica glasbe na Osnovnih šolah Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici in Rudolfa Ukoviča v Podgradu. Je tudi zborovodkinja šestih osnovnošolskih pevskih zborov. Z družino živi v Podbežah pri Podgradu. Poslušaj. 

Priznanje Ona 2022 je po izboru poslušalcev Radia 94 osvojila zborovodkinja Cerkvenega mešanega pevskega zbora (CMePZ) Zvon iz Ilirske Bistrice Damjana Kinkela. Na slovesnosti je Gospodarska zbornica Slovenije priznanje podelila podjetju Proplace iz Podskrajnika pri Cerknici, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa Mizarstvu Bečaj iz Logatca. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Postojna, 14. januarja – Akademska sakralna glasbenica in profesorica glasbe Damjana Kinkela je umetniško vodenje CeMPZ Zvon prevzela leta 2000, od takrat je tudi organistka v župnijski cerkvi svetega Petra v Ilirski Bistrici. Poje pri Mešanem pevskem zboru Glasbene matice v Ljubljani, je članica Slovenskega Cecilijinega društva in članica uredniškega odbora revije Cerkveni glasbenik. Zaposlena je kot učiteljica glasbe na Osnovnih šolah Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici in Rudolfa Ukoviča v Podgradu. Je tudi zborovodkinja šestih osnovnošolskih pevskih zborov. Z družino živi v Podbežah pri Podgradu.

CeMPZ Zvon je prvič zapel leta 1982, 40-letnico bo obeležil jeseni. Zbor je dobitnik več nagrad in priznanj. 40 pevcev in pevk je aktivno sodelovalo pri nedavni obnovi ilirskobistriške župnijske cerkve, finančno pa so pomagali tudi pri obnovi tamkajšnjih orgel, zato lahko zbor, ki je tudi kulturno društvo, gosti vse bolj zahtevne koncerte sakralne glasbe.

Nagrajeno podjetje Proplace je leta 2021, desetletje po ustanovitvi, ustvarilo 9,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter 3 milijone dodane vrednosti. Za investicije v opredmetena osnovna sredstva je v letu 2021 namenilo 6,6 % letne prodaje. Trend visoke rasti prodaje izdelkov in storitev je nadaljevalo tudi leta 2022. Ob koncu leta 2021 je bilo 85 zaposlenih, ob koncu lanskega pa 108.

Družinsko podjetje Mizarstvo Bečaj, Robert Bečaj s. p., je ob ustanovitvi leta 1990 lesne polizdelke ponujalo večjim slovenskim in tujim podjetjem, danes je glavna dejavnost podjetja izdelava notranjega pohištva najvišjega kakovostnega razreda po meri. Podjetje je prisotno na slovenskem trgu, tudi na Nizozemskem in v Avstriji.

Na tradicionalni slovesnosti v Jamskem dvorcu sta nastopila Simfonični orkester Cantabile, tokrat z godalnim komornim orkestrom in s solisti, ter Vili Resnik. Na prireditvi je podjetje TPG Agent Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna izročilo donacijo za nakup naprave za diagnostične in terapevtske potrebe bolnišnice, Športna Zveza Pivka pa pripravila presenečenje desetkratnemu državnemu prvaku v gorsko hitrostnih dirkah Milanu Bubniču.

Radio 94 je priznanja prvič podelil leta 1995, le leto po ustanovitvi radijske postaje. V tokratni akciji se je za naziv Ona ali on potegovalo 17 kandidatov in kandidatk, svoj glas zanje je oddalo več tisoč poslušalcev. Regionalna radijska programska mreža s sedmimi frekvencami pokriva predvsem območje primorsko – notranjskih občin (Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina, Bloke) in Logatca, precejšen del Ljubljanske kotline, z digitalno radijsko frekvenco DAB pa celoten zahodni del države. Radio 94 je od leta 2018 lokalna radijska postaja posebnega pomena.

Foto: Valter Leban 

Z nekaj izjemami letošnji zimi ne moremo reči zima. Temperature so za ta letni čas previsoke, kar opažamo tudi v naravi. Na vejicah so brsti, sicer zimski cvetlici črnemu telohu, družbo že delajo znanilci pomladi zvončki, jetrniki, spomladanske torilnice, trobentice in še bi lahko naštevali. Čebele izletavajo iz panjev, tudi kakšna muha nas je to zimo že razdražila. Biolog iz Notranjskega muzeja dr. Slavko Polak pravi, da ugibanje odpade, zdaj lahko že govorimo o globalnem segrevanju.

Zaradi geografske lege se temperature v Sloveniji spreminjajo še hitreje, kot na nekaterih drugih območjih. Mile zime v živem svetu sproščajo odzive, kakršnim smo jim priča. Globalno segrevanje pa ne prinaša le višjih temperatur, ampak tudi nestanovitno in nepredvidljivo vreme. Lahko pride do vdora hladnega arktičnega zraka. Zadnje pozebe sadnega drevja se še kako spomnimo, a tudi v naravi ni bilo nič drugače. Po pozebi poleti na travnikih skoraj ni bilo žuželk. Hrane za živalske vrste je bilo manj. Če zmanjka hrane za eno vrsto, ta strada in če je ene vrste manj, priložnost izkoristijo druge, tudi tropske. Priča smo spreminjanju in izgubi biotske pestrosti. Dr. Slavko Polak, ki se ukvarja tudi s paleontologijo, ugotavlja, da so se včasih  klimatske spremembe dogajale v nekaj deset tisoč letih, danes pa v nekaj desetletjih. Poslušaj. 

Čebelarsko društvo Loška dolina je že pred tremi leti zaznamovalo 100-letnico registracije društva, a jim je praznovanje visokega jubileja preprečila epidemija. Zamujeno bodo nadoknadili na kulturni prireditvi v starotrškem kulturnem domu, ki bo v soboto, 14. januarja ob 16. uri.
Na prireditvi bodo med drugim podelili priznanja Antona Janše. Čebelarji iz Loške doline so bili v preteklosti del drugih čebelarskih društev, v domačem je trenutno približno 65 članov, razlaga predsednik Janez Žnidaršič.

V Notranjskem muzeju Postojna je do aprila na ogled razstava Nagelj dehteč, na steni rdeč: Soboslikarstvo in črkoslikarstvo na Postojnskem in Bistriškem. Pripravila jo je etnologinja Magda Peršič. Muzejska svetnica je povedala, da etnološki oddelek hrani več kot dvesto dekorativnih šablon za krašenje bivalnih in javnih prostorov in črkoslikarskih šablon za slikanje napisov na reklamnih izveskih in plakatih. Ideja za razstavo pa je vzniknila ob praksi študentov etnologije poleti 2021, ko so konservirali in dokumentirali sobočrkarske in črkoslikarske šablone, dediščino Miroslava Vičiča iz Majlonta v Postojni.

Obrnila se je na slovenske muzeje, tudi na krovni etnografski muzej in ugotovila, da se tovrstno dediščino ni še nihče strnjeno in poglobljeno ukvarjal. Razstava poglobljeno predstavlja sobočrkarstvo in črkoslikarstvo na Postojnskem in Bistriškem, vse od začetkov teh rokodelskih dejavnosti, ki po arhivskih virih segajo na konec 19. oziroma v začetek 20. stoletja. V muzeju predstavljajo tri generacije rokodelcev. Na razstavi si poleg šablon in valjčkov lahko ogledamo še nekaj naprav, orodij, literature in slik – saj je bilo kar nekaj soboslikarjev tudi ljubiteljskih slikarjev. Magda Peršič ugotavlja, da se danes zanimanje za nove oblike šabloniranja in valjčkanja vrača in  vabi na ogled razstave ter že veseli tudi obiska vseh, ki bodo ob kulturnem dnevu prišli na javno vodenje po razstavi in delavnico. Več v posnetku. 

Foto: Notranjski muzej Postojna