V Knjižnici Makse Samsa bodo v četrtek odprli razstavo o akademskem slikarju Stanetu Kumarju, ki je nekaj let po drugi svetovni vojni preživel v Ilirski Bistrici. Slikar, rojen v Trstu, je v kraj prišel, ker se je pojavila potreba po pedagoških delavcih. Bival je v zgradbi železniške postaje.
Kumar je sicer tudi eden izmed ustanoviteljev Železniškega muzeja v Ljubljani. Že v šestdesetih letih je s sodelavci pripravil osnovno zbirko muzejskih vozil. Panojska razstava bo na ogled do 16. februarja. Sicer pa bo letos junija minilo natanko 150 let odkar je po progi Pivka-Reka prvič zapeljal vlak.

Slika: ilustracija proge Pivka-Reka Staneta Kumarja

Kustos iz Notranjskega muzeja Postojna dr. Slavko Polak je več let raziskoval sistematiko in sorodstvene odnose jamskih hroščev podzemljarjev, med katere uvrščamo tudi slavnega  drobnovratnika. Biolog je po molekularnih raziskavah genoma hroščev, ki jih je opravil v okviru doktorske naloge na Univerzi v Ljubljani, prišel do zanimivih ugotovitev – ne samo o vrstni pripadnosti jamskih hroščev, pač pa tudi o njihovi evoluciji. Sodobne znanstvene raziskave so pokazale, da so jamski hrošči veliko starejša skupina, kot so domnevali do sedaj. “

 “Govorimo o nekaj 10 milijonov let samostojnega evolucijskega razvoja, ločenega po jamah,” je povedal Slavko Polak, ki bo doktorsko disertacijo predstavil na poljudnem predavanju, jutri ob 18. uri v Notranjskem muzeju Postojna. Slavko Polak bo predavanje popestril  z laboratorijskimi in zlasti terenskimi pripetljaji. Poslušaj. 

Notranjski regijski park je dobitnik mednarodne nagrade Jakob 2023, ki jo podeljujejo za inovativnost, kakovost in odličnost v turizmu. Ocenjevalna komisija v sestavi prof. dr. Janez Bogataj, Jana Apih, Mateja Sušnik, Marko Lenarčič in Jože Prah je med 28 prijavami v ožji izbor za nagrado Jakob 2023 uvrstila pet projektov: Tematsko pot Na svoji zemlji, Pot po Logarski dolini, Pohodniško pot Karavanke Trail, Pravljično-doživljajsko transverzalo po Sloveniji in na koncu nagrajeno Tematsko pot Drvošec s Centrom za obiskovalce Cerkniško jezero.

Vodja Enote turizem na Notranjskem regijskem parku Urška Ogrinc pravi, da je nagrada lepa pohvala za delo Cerkničanov. Vse več se jih namreč vključuje v tako imenovane Tematske vikende. V sedmih letih je Parku uspelo naredili verigo z veliko členi. Poslušaj. 

Foto: NRP 

Na Vrhniki se je včeraj začel nov,  že šesti krog slikanja žensk v mobilni enoti presejalnega programa za raka dojk DORA, ki stoji na parkirišču za Cankarjevim domom Vrhnika. Slikanje bo potekalo do septembra. Nanj bodo povabili okoli 6.000 žensk med 50. in 69. letom iz občin Vrhnika, Borovnica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Logatec. Pred dvema letoma se je mamografije, s katero odkrivajo majhne še netipne rake dojk, udeležilo več kot 78 odstotkov povabljenih žensk. Od vseh slikanih žensk so pred dvema letoma (2021) na Onkološki inštitut Ljubljana povabili 86 žensk na dodatne preiskave, pri 18 so odkrili raka dojk, so sporočili iz Programa DORA.

V programu DORA z mamografskim slikanjem dojk odkrivajo majhne, še netipne sumljive spremembe. Tako raka odkrijejo na začetni stopnji, ko je še omejen na dojko in je zdravljenje lahko zelo uspešno. Poleg tega je zdravljenje manj obsežno, ženska pa hitreje okreva, kar vpliva na višjo kakovost življenja. V letu 2022 so v Sloveniji skupno slikali 109.562 žensk, povprečna udeležba je bila 78-odstotna, kar je najvišja udeležba od začetka delovanja programa DORA. Tudi regijsko se ženske zelo dobro odzivajo povabilu na presejalno mamografijo, saj je bila v vseh slovenskih regijah višja od 70 odstotkov, kar je minimalna zahteva za dolgoročno doseganje ključnega cilja presejalnega programa – to je za tretjino manj smrti zaradi raka dojk v slovenski ciljni populaciji žensk. Med vsemi slikanimi ženskami so v letu 2022 pri 590 odkrili rak dojk, število pa še ni končno, saj so nekatere ženske še v obravnavi.

Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2019, ko so na voljo zadnji zbrani podatki, za rakom dojk na novo zbolelo 1.583 žensk, umrlo jih je 431. V letu 2019 je pri ženskah rak dojk prvi po obolevnosti, po umrljivosti pa skupaj z rakom pljuč prvi najpogostejši rak, zaradi katerega umirajo slovenske ženske. Več kot 80 % vseh zbolelih žensk za rakom dojk je starejših od 50 let. Zbolijo pa lahko tudi mlajše ženske, vendar je teh bistveno manj; okoli 5 odstotkov vseh bolnic je mlajših od 40 let.

»Vabimo vse ženske, ki ste oz. še boste v naslednjih mesecih prejele vabilo, da se udeležite slikanja v mobilni enoti na Vrhniki in tako naredite korak za svoje zdravje. Poleg tega ženskam svetujemo, da skozi vse svoje življenje skrbijo za zdrav življenjski slog in si redno mesečno samopregledujejo dojke tudi med dvema zaporednima normalnima mamografijama in tako prepoznajo, če se pojavi kakšna sumljiva sprememba. Pri raku dojk, ki je odkrit v zgodnji fazi bolezni, je zdravljenje lahko zelo uspešno,« je ob začetku slikanja na Vrhniki ženske pozvala vodja programa DORA mag. Kristijana Hertl, dr. med.

Če se ženske želijo prenaročiti, ker jim termin ne ustreza, lahko to storijo prek elektronskega naslova dora@onko-i.si, spletnega obrazca za prenaročanje na https://dora.onko-i.si/prenarocanje/ ali na brezplačni telefon 080 27 28 vsak delavnik med 9. in 12. uro.

Vir: program DORA 

V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna ta mesec vabijo k ogledu dveh razstav. Že 2. februarja bodo v pogovornem večeru gostili Draga Misleja – Mefa. V pivški enoti knjižnice pa se bodo spomnili nedavno preminulega profesorja Silva Faturja.
V knjižnici so postavili tudi malo bukvarnico, ki deluje po principu “oddaj ali vzemi”. Veseli so, da jih v akciji “Rastem s knjigo” obiskujejo vrtčevski otroci in šolarji. Sicer pa dobro sodelujejo tudi z Domom upokojencev Postojna. O novostih s knjižnih polic pa več v prispevku.