Literarna zgodovinarka in izredna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Urška Perenič je nedavno predstavila znanstveno monografijo »Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja.« Premka se je poglobila v dela slovenske pesnice, pisateljice in prevajalke, ki so nastala v zadnjih treh desetletjih njenega življenja.
Luizo Pesjak uvrščamo med prve slovenske literarne ustvarjalke, kot slovenska pesnica za otroke in mladino se je začela uveljavljati v svojih zrelih letih. Dr. Perenič ustvarjalko označuje za ilustrativen primer literarnega bidermajerja.

Foto: Janez Marolt

Na dan, ko bo v Cankarjevem domu potekala državna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad, bodo kulturno prireditev pripravili tudi v Planini pri Rakeku. Začela se bo ob 19. uri v Kulturnem domu Planina.
Na prireditvi z naslovom “Sila spomina” se bodo spomnili 30-letnice delovanja gledališke skupine Ščuka, v njej še danes sodeluje eden od ustanovnih članov. Članica Kulturno-umetniškega društva Planina Maja Batagelj nam je na kratko opisala njihove začetke.

Notranjski muzej Postojna je kulturni teden začel že minuli četrtek s predavanjem kustosa dr. Slavka Polaka o DNK raziskavah hroščev podzemljarjev, nadaljeval ga je v nedeljo, ko so imeli občani Cerknice in Postojne prost vstop. Glavnina dodajanja pa je seveda osredotočena na slovenski kulturni praznik.

 Tudi jutri bo muzej brezplačno odprl vrata. Zelo zanimivo bo vodstvo po razstavi Nagelj dehteč, na steni rdeč: Soboslikarstvo in črkoslikarstvo na Postojnskem in Bistriškem ob 10. uri, uro kasneje pa bo na vrsti družinska slikopleskarska delavnica, 

V sredo so v Pomniku miru na Cerju  župani treh občin skupaj s predstavniki Javnega zavoda Miren Kras, Parka vojaške zgodovine Pivka in Zavoda za gozdove Slovenije predstavili dva projekta, ki preko novostkanih partnerskih povezav na eni strani utrjujeta negovanje naravne, zgodovinske ter kulturne dediščine Slovenije, na drugi pa nadgrajujeta turistično ponudbo širše čezmejne regije v času priprav na Evropsko prestolnico kulture 2025, ki bo povezala Gorico in Novo Gorico.

Park vojaške zgodovine Pivka in Pomnik miru na Cerju sta vzpostavila novo partnerstvo. Dve dobro obiskani turistični točki od 1. februarja 2023 naprej obiskovalce, ki se bodo odločili za ogled obeh muzejev, nagrajujeta s 25-odstotnim popustom na drugo vstopnino.

Druga trajnostna »popožarna« zgodba je nova izobraževalno-turistična pot Zeleno srce Krasa, ki bo preko pogorišča občinskih in nacionalnih meja povezala štiri slovenske in tri italijanske občine, MONG, Miren-Kostanjevico, Renče-Vogrsko, Komen, Nabrežino, Doberdob ter Sovodnje v novo mednarodno pohodniško transverzalo, ki bo prve goste sprejela v letu EPK 2025.

Park vojaške zgodovine Pivka in Javni zavod Miren Kras pa sta prve namere o sodelovanju sklenila lani jeseni, kmalu po katastrofalnem požaru na Krasu 2022, kjer je bilo najbolj prizadeto prav območje občine Miren.  Park je tako že konec lanskega leta v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje postavil fotografsko razstavo »Požar na Krasu 2022«. Predvidoma bo na ogled do septembra.

Pomnik miru na Cerju. 

Foto: Park vojaške zgodovine 

Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Logatcu že tradicionalno podelili februarsko priznanje. Za življenjsko delo na področju kulture je šlo letos v roke likovniku in pevcu Janezu Ovscu. Priznanje je prejel na predlog Društva likovnikov Logatec, izročil pa ga mu je logaški župan Berto Menard, ki je poudaril, da je nagrajenec veliko dal logaški, notranjski in širši kulturi ter srčno upa, da bo svoje zanje prenesel na mlajše generacije.

Janez Ovsec sicer prihaja iz Loške doline, a že vrsto let živi in deluje v Logatcu. Spominja se, da je kot otrok skupaj z očetom, ki je bil ljubiteljski slikar, risal na platno, kasneje pa se je bolj kot slikanju posvetil petju. Prepeva več kot 40 let. Začel je med šolanjem v akademskem pevskem zboru, zatem je prepeval v Primorskem zboru, ustanovil je mešani pevski zbor v Loški dolini, njegov glas pa še vedno polni Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec. K ustvarjanju na likovnem področju se je vrnil pred dobrim desetletjem. Najbližja tehnika mu je akvarel, najljubši motiv pa pokrajina. Njegova dela so razstavljena tako na domačih kot tujih razstavah. Zanje je prejel tudi številne nagrade. Je predsednik Društva likovnikov Logatec in član nekaterih drugih likovnih društev.Kako je svoje misli in občutke strnil ob koncu podelitve? Poslušaj!