Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Logatcu že tradicionalno podelili februarsko priznanje. Za življenjsko delo na področju kulture je šlo letos v roke likovniku in pevcu Janezu Ovscu. Priznanje je prejel na predlog Društva likovnikov Logatec, izročil pa ga mu je logaški župan Berto Menard, ki je poudaril, da je nagrajenec veliko dal logaški, notranjski in širši kulturi ter srčno upa, da bo svoje zanje prenesel na mlajše generacije.

Janez Ovsec sicer prihaja iz Loške doline, a že vrsto let živi in deluje v Logatcu. Spominja se, da je kot otrok skupaj z očetom, ki je bil ljubiteljski slikar, risal na platno, kasneje pa se je bolj kot slikanju posvetil petju. Prepeva več kot 40 let. Začel je med šolanjem v akademskem pevskem zboru, zatem je prepeval v Primorskem zboru, ustanovil je mešani pevski zbor v Loški dolini, njegov glas pa še vedno polni Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec. K ustvarjanju na likovnem področju se je vrnil pred dobrim desetletjem. Najbližja tehnika mu je akvarel, najljubši motiv pa pokrajina. Njegova dela so razstavljena tako na domačih kot tujih razstavah. Zanje je prejel tudi številne nagrade. Je predsednik Društva likovnikov Logatec in član nekaterih drugih likovnih društev.Kako je svoje misli in občutke strnil ob koncu podelitve? Poslušaj! 

Z generacijo predstavljajo tudi štiri osmovnošolke, OŠ Notranjskega odreda Cerknica, Neža Koščak, Nahida Čimžić, Sabina Ule in Meta Dimic. Opisali bi jih kot zgovorne, zvedave in polne nalezljive mladostniške energije. Dekletom je med drugim skupna skrb za sočloveka in nudenje pomoči tistim, ki jo v določenem trenutku, situaciji najbolj potrebujejo.

Vse štiri so prostovoljke in to poslanstvo izpolnjujejo tudi v okviru krožka na njihovi šoli in v okviru krožka o prostovoljstvu so nas vsa dekleta, ki krožek obiskujejo in njihova mentorica obiskali na radiu. 

Prostovoljsko je namreč delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Kako same vidijo delo prostovoljstva, zakaj so prostovoljke in ali bodo s tem poslanstvom nadaljevale tudi v prihodnje, prisluhnite >>>

Tina Renko je sociologinja in umetnostna zgodovinarka s Prema. Ker humanistka ni dobila dela, se je usedla za šivalni stroj. Ne samo doma, ampak po svetu je zaslovela s punčkami iz blaga, še posebej tistimi, ki jih oblikuje v prepoznavne portrete slavnih osebnosti.

V njeni delavnici tako zaživijo Frida Kahlo, Billy Idol, David Bowie, John Lennon, Patti Smith, Axl Rose in mnogi drugi. Tina Renko pa sešije tudi veliko družinskih portretov.  Kot je povedala, je bil  pevec Nick Cave eden prvih iz sveta znanih, ki jih je upodobila. Po koncertu so mu organizatorji predali njegov portret in slavni Avstralec je svojo mehko podobo shranil.  Tina Renko  je rada ustvarjala že kot otrok, prva mimma pa je nastala po zgledu njene najljubše punčke iz blaga  – Mime.

Foto: spletni strani rokodelci.si in mimma.si 

Rdeča nit mesečne oddaje je bila Tourettov sidrom. Definicija pravi, da gre pri Tourettovem sindromu za kombinirane motorične in glasovne tike, začne se v starosti 6 oziroma 7 let, pogostejši je pri fantkih.

Življenje s Tourettovim sindromom nam je približal Rok Valenčič. Rok sicer danes živi popolno običajno življenje na Krasu, z ženo in dvema hčerama. Zaposlen je v vrtcu.  Pri njemu si bili tiki in nenadzorovani vokalni glasovi najpogostejši med 23. in 24. letom. Bilo jih je tudi do 300 na minuto. Pri tem pa je bila seveda prisotna tako psihična kot fizična bolečina in posledično ni uspel zaključiti študija. V tem obdobju se je spopadal tudi z mislijo po končanju življenja, za kar je imel izdelan načrt, a ga na srečo ni uresničil. S čim vse se je spopadal posledično zaradi bolezni v obdobju odraščanja, kakšne so njegove želje za prihodnost, kako pogosti so danes tiki in še marsikaj nam je zaupal tekom pogovora. >>>

Po več krajih Slovenije in v Trstu že osmič poteka Kavč festival. V tokratni izvedbi sodelujejo umetniki iz 25 držav. Svoje predstave, koncerte različnih glasbenih zvrsti ter performanse bodo pripeljali v nekonvencionalne prostore kot so dnevne sobe, kuhinje in pisarne.
Umetniški vodja festivala Matija Solce pravi, da so v prestolnici nastanjeni vsi umetniki, ki nato potujejo po državi. Zaključek festivala bo v nedeljo, 5. februarja v Loški dolini. Od 15. ure dalje bodo nastopi na več lokacijah v Starem trgu in Ložu, zvečer pa pri gradu Snežnik. Takrat bodo organizatorji predstavili tudi letošnji poletni festival Plavajoči grad.

Fotografija: Nejc Ketiš