Novice

  • BREZ NAPOTNICE: NA VREMENSKE SPREMEMBE JE OBČUTLJIVA POLOVICA PREBIVALSTVA

    Z meteorologinjo Tanjo Cegnar smo se pogovarjali o vplivu vremena na naše počutje. Povedala nam je, da je na vremenske spremembe občutljivih približno 50 odstotkov ljudi. Obstajata dve življenjski obdobji, ko smo bolj občutljivi. To sta otroštvo in pozna starost, ko telo ni več v dobri telesni formi.
    Na slabše razpoloženje lahko izrazito vpliva tudi daljše obdobje oblačnega vremena. Pomanjkanje sončnih žarkov vpliva na tvorjenje vitamina D v koži. Pozimi nič kaj ne pomaga niti manj uric svetlobe.

    Avtor:Jaka Zalar
  • TUDI V PODGRADU IMAJO ŠKOROMATE

    V slovenskem registru nesnovne kulturne dediščine je od leta 2012 vpisana Škoromatija, pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Med nosilci slovenskega izročila je več društev, eno teh je Kulturno društvo Podgrad. Čeprav je pust v februarju ali marcu, predsednik društva Branko Butinar pravi, da se skupina po običaju zbere že ob koncu decembra na Štefanovo.
    Nekoč so se šemili le fantje, danes sodelujejo tudi ženske. Maske izdelujejo vsi. Poberijo imajo teden pred pustnim vikendom, saj so za pustni vikend običajno na karnevalih. Podgrajska skupina ima 20 do 25 različnih etnoloških mask. V Podgradu se bodo na pepelnično sredo srečali ob 16. uri.

    Avtor:Jaka Zalar
    • Podgrajski škoromati poberija 2022
    • koromati
    • Podgrajski škoromati
  • PUSTNA POVORKA SE JE RODILA IZ OTROŠKE MAŠKARADE

    Včeraj je postojnske ulice zavzela že 50. pustna povorka, a pustovanje ima tudi na Postojnskem dolgo brado. Maškarade in pustni plesi v 19. in zgodnjem 20. stoletju so dobro dokumentirani. Za obdobje med obema svetovnima vojnama pa ni konkretnih podatkov. Italijani so društva, ki so pustovanja pripravljala, leta 1927 dokončno ukinili, že prej pa so delovala le okrnjeno.
    Manjše skupine maškar so se na ulicah spet pojavile v 50. letih prejšnjega stoletja. Člani Društva prijateljev mladine in pedagoški delavci so do leta 1969 organizirali pustno rajanje s sprevodom po ulicah Postojne, že naslednje leto so se priključile odrasle maske in Turistično društvo Postojna. Pustno povorko kot jo poznamo danes, lahko spremljamo od leta 1977.

    Avtor:Jaka Zalar
  • RAZMIŠLJANJE SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV

    V Upravnem centru Logatec je do konca meseca na ogled fotografska  razstava, ki jo tamkajšnja območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti posveča lansko 70-letnici rojstva in letošnji 20. obletnici smrti pesnika, fotografa in dobrotnika Andreja Žigona.

    Na njej sodelujejo avtorji iz Logatca, Vrhnike in Loškega Potoka. Nekateri med njimi so se odzvali na razpis logaške območne izpostave JSKD in se lani pridružili delavnici pod mentorstvom fotografinje Eve Križaj, ki je bila namenjena tehničnim osnovam fotografiranja, pripravi razstav in predstavitvi življenja in dela Andreja Žigona. Organizatorji so želeli poudariti še pesnikovo dobrodelno usmerjenost, zato lahko obiskovalci razstave podprejo gibanje Marijini obroki. 

     

    Foto: JSKD Logatec 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NOTRANJSKI MUZEJ HRANI ZANIMIVOSTI PUSTOVANJA NA POSTOJNSKEM

    Turistično društvo Postojna letos zaznamuje pomembno obletnico, 140-letnico ustanovitve. Med mnogimi prireditvami, ki jih je društvo v času delovanja pripravilo, gotovo izstopa tudi tradicionalna pustna povorka, letošnja bo že petdeseta.
    Na Postojnskem se je sicer pustovalo že prej, maškare so preganjale zimo in klicale tople pomladni dni že v zadnjih desetletjih 19. stoletja, sploh pa pred prvo svetovno vojno. Med drugim je dobro dokumentiran tudi pustni korzo. Več v zvočnem zapisu.

    Avtor:Jaka Zalar