Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila visoko patogena aviarna influenca potrjena pri labodih grbcih na Notranjskem.V občini Cerknica, na Cerkniškem jezeru, so namreč na isti lokaciji našli pet poginjenih labodov grbcev. S preiskavami so pri njih potrdili visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) podtipa H5N1.
Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino ostajajo v veljavi priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je sprejelo Državno središče za nadzor bolezni in so dostopna na spletni strani Uprave. Rejce pa opozarjajo, naj takoj obvestijo veterinarja, če opazijo, da perutnina ali ptice v ujetništvu zmanjšajo porabo krme in vode za več kot 20 %, če nesnost za več kot dva dneva pade za več kot 5 %, in če je povišan dnevni pogin za več kot 3 x od pričakovanega ali če se pri živalih pojavijo klinični znaki: ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki; lahko se pojavijo tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti) ali posmrtnih sprememb, ki kažejo na ptičjo gripo.
Priporočila DSNB za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino:
- gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
- vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali, se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
- pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (primeri: prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
- omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);
- omejitev dnevnega izpusta na najkrajši možni čas in upoštevanje priporočil iz prejšnjih točk za imetnike perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali;
- izvajanje biovarnostnih ukrepov ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic;
- izvajanje biovarnostnih ukrepov na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.
Za preprečitev vnosa okužbe v rejo, naj rejci dosledno upoštevajo vse potrebne biovarnostne ukrepe, kot so:
- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine – nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
- omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev funkcionalnih razkuževalnih barier, dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok)
- uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.
Informacije o bolezni so dostopne na spletni strani Uprave. :
»O bolezni
Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 16 podtipov H (H1 – H16) in 9 podtipov N (N1 – N9), ki so bili izolirani pri pticah in jih najdemo v različnih kombinacijah. Poleg teh podtipov so izolirali še dva nova H (H17 in H18) ter dva N podtipa (N10 in N11) pri netopirjih.
Pri pticah se lahko okužba z virusom aviarne influence pojavi v dveh oblikah, kot visoko patogena aviarna influenca (angleško Highly Pathogenic Avian Influenza – HPAI) ali kot nizko patogena aviarna influenca (angleško Low Pathogenic Avian Influenza – LPAI).
Visoko patogena aviarna influenca
Za HPAI je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %).
Nizko patogena aviarna influenca
Pri LPAI se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.
Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci.
Virusi influence tipa A so bili izolirani iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov je šlo za nizko virulentne viruse, ki povzročajo LPAI. Največkrat so bili virusi izolirani pri galebih, čigrah ali vodnih pticah (race, gosi in labodi). Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI.
Podtipi HPAI običajno povzročajo visok pogin.
Podtip H5N1 je bil leta 2006 potrjen tudi v Sloveniji in sicer pri prostoživečih pticah.
Aviarna influenca pri perutnini
Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami.
Prvi klinični znaki se lahko pojavijo že v nekaj urah pa do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov.
Klinični znaki
Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je cianozna. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).
Prenos bolezni
Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so največkrat vzrok širjenja bolezni.
Biovarnostni ukrepi
Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.
Biovarnostni ukrepi so:
- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine – nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
- omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok),
- uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.
Prijava bolezni
Aviarna influenca spada med posebno nevarne bolezni živali in je obvezno prijavljiva bolezen. Vsak sum ali pojav bolezni je treba takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence
Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.
Znakih, po katerih se lahko sumi na pojav aviarne influence v reji:
- zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
- padec nesnosti (za več kot 5 %),
- povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
- kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali posmrtne spremembe.
Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!«
Foto: Wikipedia (Avtor: Yerpo – lastno delo)
