V logaškem Centru za krepitev zdravja, ki deluje v okviru tamkajšnjega zdravstvenega doma, ob četrtkih izvajajo serijo delavnic “Zdravo hujšanje”. Predstavila nam jo je dietetičarka Marjana Benigar Manias. Obsega 18 skupinskih srečanj in srečanj telesne vadbe. V Centru sicer nudijo več različnih brezplačnih zdravstveno-vzgojnih delavnic.
Strokovnjaki vsekakor odsvetujejo hitre, kratkoročne ali restriktivne diete. Če dieta obljublja, da naj bi na hitro izgubili veliko število kilogramov, verjetno na dolgi rok ni uspešna. Podatki kažejo tudi, da dva od petih ljudi z dieto zaključita že v prvem tednu. Udeleženci bodo na delavnici pridobili znanja za spremembo svojih prehranjevalnih in gibalnih navad.

Gost Nedeljskega klepeta bo Logatčan, bobnar skupine Joker Out Jure Maček. Zasedba bo s pesmijo Carpe diem maja Slovenijo zastopali na Evroviziji v Liverpoolu. Tako kot ostali člani skupine se tudi Jure nastopa zelo veseli.

Skladba Carpe Diem pravi, da sta glasba in ples pravi odgovor tudi na težke stvari v življenju. Glasba je v Juretovem prisotna že od otroštva, saj so ga starši v Glasbeno šolo Logatec vpisali, ko je imel komaj pet let. Spomni se, da je imel odlične učitelje, posebno izkušnjo skupinskega muziciranja in sožitja različnih generacij glasbenikov pa je okusil v Pihalnem orkestru Logatec. Da so ga doma usmerili v glasbo ne preseneča, saj sta se glasbeno udejstvovala tudi njegov oče in dedek.

Jure je igral v simfoničnem orkestru in številnih glasbenih skupinah – od etna, rocka do bluesa. V skupini Joker Out pa je našel nekaj več . »Delujemo na profesionalnem nivoju. Prijatelji smo, tudi prosti čas preživimo skupaj. Ta povezanost in energija se poznata na odru.« Jure in prijatelji računajo, da bo Evrosong njihova odskočna deska za mednarodno kariero. Z ekipo so na cilj popolnoma osredotočeni. Jure Maček v glasbi tako uživa, da za sprostitev ne potrebuje nič drugega z eno izjemo – naravo okoli domačega Logatca, še posebej mu je pri srcu Planinsko polje. Poslušaj. 

Foto: arhiv Radia 94 in izvajalca 

Februar je mesec, ko mokriščem namenimo več pozornosti kot sicer, a gre za območja, o katerih bi morali razmišljati vsak dan. 2. februarja tudi obeležujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov. Mednarodno pomembna mokrišča imenujemo Ramsarska, v Sloveniji so taka območja tri: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero s Križno jamo ter Rakovim Škocjanom, zato je 2. februar praznični dan tudi za Notranjski regijski park. 

Biolog Jošt Stergaršek pravi, da želijo v tem zavodu prav vsak dan sporočati, da so mokrišča vir življenja, saj so vendar povezana z vodo! Skrajni čas je, da jih začnemo čuvati in spoštovati ter – če se le da – obnavljati tista, ki smo jih pred leti, ko se pomembnosti teh življenjskih prostorov še nismo zavedali, uničili. Ne smemo pozabiti, da mokrišča zagotavljajo kakovostno pitno vodo, uravnavajo mikroklimo in podnebje, blažijo poplave in omilijo sušo. Ker so zelo lepa, so tudi precej obiskana. Notranjski regijski park zato pazi, da uravnoveša tako divjino kot obisk. Dober primer je večkrat nagrajena učna pot Drvošec. Poslušaj. 

RRA Zeleni kras v ponedeljek ob 17. uri vabi v prostore Podjetniškega inkubatorja Perspektiva, kjer bo v sodelovanju  z  Območno enoto  Turizem Zavoda Znanje, LAS Notranjska, LAS med Snežnikom in Nanosom ter Društvom za gostinstvo in turizem Postojna in Pivka priredil borzo lokalnih ponudnikov. Predstavilo se jih bo kar 15.

RRA želi z dogodkom  vzpostaviti čim več stikov in izmenjati informacije o ponudbi in povpraševanju. Gostinski in turistični ponudniki, ki pripravljajo obroke za goste, se bodo tako seznanili s ponudbo na trgu, saj vedo, kako pomembne so kratke dobavne verige. Poslušaj. 

Foto: RRA Zeleni kras 

 Mladinski center Postojna se v teh dneh intenzivno pripravlja na dva zanimiva dogodka. 2. marca bo predstavil projekt Pobeg iz pasivnosti, ki sodi v  Erasmus +  PROGRAM, že v sredo in četrtek pa vabi na t. i. start-up dneve.  

Pripravili bodo delavnice  za mlade do 29. leta. Projekt želi spodbuditi razvoj podjetnosti in podjetniških kompetenc, ki jih mladi potrebujejo bodisi na samostojni podjetniški poti bodisi v procesu dela, ki ga opravljajo v okviru zaposlitve. Udeleženci bodo izvedeli, kako idejo spremeniti v produkt ali storitev, ki ju bodo lahko prodali. Poslušaj.