Težko je reči, katera smer doktorja bioloških znanosti Slavka Polaka najbolj zaznamuje in opredeljuje, saj se je med drugim poglobljeno ukvarjal že z metulji, s pticami, sesalci, fosili, tudi s kamninami in še bi lahko naštevali. Prav gotovo pa je mednarodno prepoznavnost dosegel na področju speleobiologije. 

Prav speleobiologiji se posveča članek, za katerega je, še s tremi slovenskimi raziskovalci, prejel tudi prestižno nagrado Aleksandra von Humboldta za najboljši znanstveni članek v revijah naravoslovno raziskovalnega združenja Senckenberg in tudi njegova doktorska dizertacija je plod dolgoletnega obiskovanja jam in raziskav sistematike ter sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev. Sam preprosto pravi, da je hroščku drobnovratniku naredil PCR test. Tudi to je ena njegovih odlik – znanstvena dognanja zna preprosto in razumljivo predstaviti širši javnosti. Slavko Polak prihaja iz Koritnic pri Knežaku, živi v Ljubljani, sicer pa je muzejski svetnik v Notranjskem muzeju Postojna.

Foto: osebni arhiv Slavka Polaka 

Opraševalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno ključnih ekosistemsih storitev – opraševanje. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno štiri petine kmetijskih in divjih rastlin. Ker je ljudi vse več, narašča tudi potreba po  opraševanju. Še bolj kot medonosna čebela so učinkoviti divji opraševalci. Med njimi so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in druge divje čebele, te pogosto imenujemo samotarke, razlagajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Kot smo že poročali, je prav ob svetovnem dnevu čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, predstavil rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji, v oddaji Ena zelena pa smo se vanj še malo bolj poglobili. Monitoring je trajal tri leta, v njem pa so našli 239 divjih čebel, kar pomeni čmrljev in čebel samotark. Raziskava je potekala na petih različnih območjih, na in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, kjer je kmetijstvo bolj intenzivno, v  Ljubljani, ki je predstavljala urbano območje, in na zavarovanih Ljubljanskem barju in  Cerkniškem polju.

V  triletnem monitoringu divjih čebel, kamor prištevamo čmrlje in druge divje čebel, so našli 239 od 575 vrst divjih čebel, ki so bile kdaj koli opažene v Sloveniji, tudi eno novo. Med petimi območji so največje število vrst divjih čebel in število čmrljev našli na Cerkniškem jezeru.  Če bi raziskava potekala na več območjih, bi bilo vrst seveda več, pravi strokovni vodja projekta dr. Danilo Bevk. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo si želijo, da bi vzpostavili reden monitoring na več območjih po državi, v pripravi pa je tudi evropski monitoring vseh opraševalcev, ki poleg čebel vključuje še metulje in muhe trepetavke. Več v prispevku. 

Cerkveni mešani pevski zbor Zvon in Mešani pevski zbor Divača bosta nocoj ob 20. uri skupaj nastopila na koncertnem odru Kettejeve dvorane Doma na Vidmu. Zbora sta koncert simbolično naslovila “Pesem nas povezuje”.
Zapeli bodo slovenske ljudske v priredbah slovenskih skladateljev. Program bodo jeseni ponovili še v Divači. Cerkveni zbor z nocojšnjim koncertom zaključuje sezono, jeseni se bodo pripravljali na svojo 40-letnico.

Petkova etapa dirke po od Grosuplja do Postojne bo naredila tudi pentljo po občini Ilirska Bistrica. Kolesarska karavana bo v tej občini gostovala prvič, v centru mesta bo tudi leteči cilj te etape in na kolesarski praznik se pripravljajo v vseh krajih ob trasi Knežak – Šembije – Ilirska Bistrica – Koseze – Velika Bukovica – Harije – Ilirska Bistrica – Topolc – Podstenje – Šembije – Knežak.  

Direktorica TIC Ilirska Bistrica Maja Uljan je povedala, da se v Ilirski Bistrici že nekaj tednov intenzivno pripravljajo na dirko, ki jo bo zaznamovala zelena barva. Po njenih besedah so v  priprave dogodkov in okrasitev vključene cele družine v vaseh, skozi katere se bodo kolesarji peljali. V mestu Ilirska Bistrica, pri občinski palači, bo leteči cilj, ki bo zeleno obarvan, nato pa se bod navijači preselili na bližnje športno igrišče, kjer bodo dirko spremljali v živo na velikem zaslonu. Pripravili so tudi animacije za najmlajše in spretnostni poligon za vse. Kolesarje bodo na prvem klancu proti Veliki Bukovici spremljali podgrajski škoromati, na drugem proti Podstenjam oziroma Podtabru pa harmonikarji Orkestra Nika Polesa. Koseze, ki so znane po rudniku, bodo okrašene z zelenimi škrati, velikim zelenim kolesom in z drugimi zelenimi okraski, v zelenem bodo tudi  Šembije in Velika Bukovica  

Župan dr. Gregor Kovačič je dirko, ki jo spremljajo gledalci na kar 130 TV-kanalih po vsem svetu, označil za veliko promocijsko priložnost.

Petka pa se veseli tudi direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink. Kot je povedal zato, ker gre na Ilirskobistriškem skozi čudovite kraje  in ker je Ilirska Bistrica občina z velikim športnim srcem.   

Športni direktor kolesarskega kluba Meblojogi PRO-CONCRETE in  strokovni komentator kolesarskih dirk ter predstavnik TIC Ilirska Bistrica Robi Jenko,  je razložil, da je v sklopu priprav TIC Ilirska Bistrica pripravil tudi dva izobraževalna videa, prvi govori o varni udeležbi ostalih vozil v prometu med kolesarsko dirko, drugi pa spodbuja pravilno in športno obnašanje navijačev na dirki. 

Vir in foto: Občina Ilriska Bistrica 

Približuje se 3. etapa Mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji, ki bo v petek prečila tudi naše kraje, saj bo pot iz Grosuplja preko Rakitne kolesarje vodila na Postojnsko in Ilirskobistriško. 173 km kolesarjenja se bo zaključilo na Trgu padlih borcev v Postojni. Občina in organizator dirke Kolesarski klub Adria Mobil za kolesarje v petek pripravlja bučen sprejem, a Postojna se bo v zeleno odela že prej, saj pripravlja 3-dnevni festival Postojna navija, v katerem bo občina povezala številne deležnike.

Prva bo na vrsti Športna sreda, sledil bo družinski četrtek, v  petek pa bo Postojna začela navijati že dopoldan. Prisluhni.