Člani Kulturno turističnega društva Hotedršica bodo v soboto v nekdanjem prosvetnem domu v Hotedršici premierno uprizorili gledališko igro Ljubezen na meji domačega pisca Romana Trevna. Igro je napisal leta 2019, material pa črpal iz doživetij svojih prednikov. Gre za zgodovinsko igro z romantičnimi in komičnimi trenutki, ki bo gledalcem prikazala iznajdljivost kontrabantaric, podkupljivost graničarjev in prepovedano ljubezen.

Gledališko igro z 18 prizori bo na oder postavilo sedem  tehnikov in uprizorilo 13 igralcev, ki so s pripravami začeli že leta 2020. Karte za premiero so  pošle  v roku petih ur, zato bodo igro še ponovili. Prisluhni. 

Naš tokratni sogovornik je bil mag. Jože Škrlj, profesor pedagogike, ki zagovarja psihosocialni pogled na demenco. Sodeluje v različnih društvih in projektih, kot je program Zveze društev upokojencev Slovenije RESje – prostovoljska pomoč za osebe z demenco in njihove svojce. Ukvarja se predvsem z izobraževanjem na področju ravnanja z osebami z demenco, vodi predavanja in delavnice ter pomaga usposabljati tako strokovno osebje kot tudi svojce.
Škrlj pravi, demenca ni bolezen temveč posledica nekaterih bolezni. Alzheimerjeva bolezen je sicer najpogostejši vzrok demence. Več kot 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Jožeta Škrlja smo med drugim vprašali, kdaj je nekaj le pozabljivost, drugo pa začetek demence? Odgovor slišite v posnetku.

V Upravnem centru Logatec je na ogled razstava Slovenke na poštnih znamkah Marinke Cempre Turk. Izbrala je znamke na katerih so med drugim upodobljene slikarka Ivana Kobilca, antropologinja Branislava Sušnik in ilustratorka Marija Lucija Stupica. Znamke so izdale pošte v tujini. Avtorica razstave je vesela, da lahko z njo spomni na pomembne Slovenke, ki morda v vsakdanu ne dobijo svojega prostora.
Marinka Cempre Turk je dolgoletna gasilka, svojo zbirko dopolnjuje tudi z znamkami na temo gasilstva, teh ima že približno 1400. S filatelijo se je pričela ukvarjati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prebrala, da je Pošta Slovenije izdala že 80. znamko v samostojni Sloveniji. Razstavo si v Logatcu lahko ogledate do konca marca.

Po pojavu ptičje gripe pri divjih pticah in domači perutnini veterinarji pozivajo rejce, naj bodo pozorni in dosledno upoštevajo preventivne ukrepe. Družbo Pivka  pojav te nalezljive virusne bolezni, ki lahko prizadene vse vrste ptic, ne skrbi, ugotavljamo. Uživanje piščančjega mesa in izdelkov Pivke perutninarstva je varno, zagotavlja predsednik uprave družbe Janez Rebec in dodaja, da je njihov prvi in osnovni cilj zagotovitev varnosti ljudi in varne hrane ter okolja.  

Za Radio 94 je pojasnil, da perutnino vzrejajo v zaprtih prostorih pod strogim veterinarskim nadzorom.  Dostop divjih ptic ali drugih živali v hleve je onemogočen; vanje tudi ne sme nihče, razen lastnika ali zaposlenih ob obvezni uporabi razkužilne bariere ter zaščitne obleke in obutve. Pivka d. d. dosledno preverja izvajanje vseh preventivnih ukrepov, o pomenu doslednega in poostrenega izvajanja vseh varnostnih ukrepov, pa redno uči rejce. Po prejemu obvestila o pojavu ptičje gripe v okolici Cerkelj, so vsem rejcem poslali obvestilo z navodilom, naj zaostrijo vse preventivne ukrepe in se držijo predpisanih protokolov, kot ob prejšnjih pojavih. Z rejci,  ki so v zaščitenem oziroma ogroženem območju, pa so bili v osebnem kontaktu in jim še posebej razložili stanje in dali navodila v smislu zaščite jat, ki so v reji. Večina Pivkinih rejcev je sicer na Krasi in na Vipavskem, je povedal Janez Rebec.

Virus aviarne influence ali ptičje gripe je v sluznici in iztrebkih okuženih ptic. Za njegovo preživetje je najbolj ugodno vlažno okolje in temperatura okrog 4° C, zato je z njim največkrat okužena vodna perutnina. Prenos virusa z uživanjem pripravljenega perutninskega mesa, različnih jedi ali mesnih izdelkov je praktično nemogoč, saj se virus se v mesu uniči že v 5 minutah pri 75 °C oziroma v jajcih v 2,5 minutah pri 64 ° C. V Pivki d. d. se s tem virusom sicer še niso srečali, saj so že leta 2005, ko se  je virus aviarne influence pojavil v naši neposredni bližini, oblikovali  skupino strokovnjakov in izdelali akcijski načrt, da bi se še bolje zavarovali pred morebitno okužbo in verjamejo, da se z njo še niso srečali ravno zaradi sprejetih ukrepov, ki jih dosledno izvajajo.

V ponedeljek je Občino Loška dolina obiskal minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Z županom Matjažem Antončičem in njegovimi sodelavci se je pogovarjal  o možnostih črpanja denarja iz več evropskih virov. Občina ga  nujno potrebuje, saj se še posebej na področju komunalne infrastrukture in vodooskrbe srečuje z velikimi težavami. 

Visoko  na prioritetni listi je oskrba s pitno vodo, naprava za ultrafiltracijo stane kar 900 tisočakov brez davka. V Loški dolini morajo tudi nujno posodobiti centralno čistilno napravo, k čemur jih zavezujeta inšpekcijska odločba in dejstvo, da prebivalci štirih vasi že več let čakajo na priključitev na kanalizacijsko omrežje.  Spomnimo, v Loški dolini je vode zmanjkalo na začetku poletja, dovažati pa jo je bilo treba še pozno v jesen; centralna čistilna naprava ima okoljevarstveno dovoljenje za 1950 enot, v letih 2020/2021 je bilo nanjo priklopljenih že več kot 3 tisoč enot, če bi se priklopile še omenjene štiri vasi, pa bi se število gibalo že okoli štiri tisoč.  Za občino, kjer je proračun v povprečju visok 5,2 milijona, sta obe investiciji izjemno dragi. Če ne bo denarja iz drugih virov, se bo treba zadolžiti, kar lahko za nekaj let zaustavi ostale načrtovane in potrebne projekte, tudi gradnjo športne dvorane.  Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Loška dolina