Josip Potepan Škrljev sodi med pomembne osebnosti na Bistriškem. Bil je čebelar, posestnik, sadjar, krajevni zgodovinar in etnograf. Vojko Čeligoj je v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino leta 1995 zapisal, da se je Potepan rodil 8. marca 1848 na Dolnjem Zemonu v kmečki hiši pri Škrljevih. Tam je kmetoval do svoje smrti. Vsa tedanja strokovna literatura navaja njegove izsledke s področja arheoloških raziskovanj domače okolice. Ohranjen je tudi del njegove numizmatične zbirke.

Že kot mladenič je opozoril nase, saj so ga omenjale že Bleiweisove Novice. Tam je pisalo, da je župan Fischer ovadil kmetiškega fanta Jožefa Potepana okrajnemu glavarju, da je podpise nabiral na peticijo zoper volilno reformo. Bil je poklican na zaslišanje, dobil je razsodbo 15 gold globe ali 3 dni zapora. Fant ni hotel pritožbe vložiti in je bil zadovoljen s to kaznijo, ker mu je bilo ljubo, da nekoliko trpi za narod, je še pisalo v Novicah.

Po očetovi smrti je prevzel kmetijo, v kmetovanje pa vnašal številne novosti in izboljšave. Obnovil je sadovnjake na svojem posestvu in jih plemenitil z novimi vrstami, ustreznejšimi krajevnemu podnebju in sestavi tal ter brezplačno delil cepiče. Njegova največja zasluga za domačo vas je bila zgraditev novega šolskega poslopja, ki so ga svečano odprli v letu 1878. Bil je imenovan za člana Cesarsko kraljeve Kmetijske družbe za Kranjsko v Ljubljani. Za vidne uspehe pri sadjarstvu in čebelarstvu je leta 1884 prejel posebno častno diplomo. Zaradi svojega ugleda je bil imenovan za nadžupana za okrožje Jablanice, ki je obsegalo osem vasi. Leta 1893 je pri obrezovanju sadnega drevja nesrečno padel in si močno poškodoval ledvice. Posledice so bile usodne, še istega dne je umrl, star komaj 45 let.

Fotografija Josipa Potepana je bila leta 1995 objavljena v Kroniki.

»NAJLEPŠI DEL UČITELJSKEGA POKLICA JE, DA ČLOVEKA OHRANJA MLADEGA V SRCU.«

Upokojena profesorica angleščine in francoščine na Šolskem centru Postojna, popotnica, vedoželjna raziskovalka, športna navdušenka in navijačica – ne nujno v tem vrstnem redu – življenje zajema s polno žlico. Udeležila se je že številnih televizijskih kvizov in večkrat tudi zmagala. Prisega na optimizem in prijateljstvo.

 V izobraževanje jo je pot zanesla bolj po naključju, pravi pa, da je treba znati mladim prisluhniti in da je najlepši del učiteljskega poklica to, da človeka ohranja mladega v srcu. S svojimi dijaki ostaja v stiku in zadovoljno spremlja, kako napredujejo. Ponosna je tudi na hčer Ulo, ki je vodja kabineta predsednice Republike Slovenije. Današnja nedeljska gostja je Dora Tomaduz.

Odkar deluje naša radijska postaja, ne mine pomlad, ko ne bi opozarjali na velik ekološki problem, ki ga predstavlja selitev dvoživk iz gozda do mrestišč na Cerkniškem jezeru oziroma polju. Lahko si predstavljamo, da se je v skoraj treh desetletjih, število dvoživk drastično zmanjšalo. Večina jih namreč konča pod kolesi vozil na cestah okoli Cerkniškega jezera, pri čemer je še posebej zloglasen odsek od konca Cerknice do Grahovega.

Avtomobilov je vsako leto več, golo preživetje vsaj nekaj živali, ko so pomemben del ekosistema, pa je v rokah prostovoljcev, ki jih bodo prenašali čez cesto. Svoj del sicer lahko prispevajo tudi vozniki. Najbolj, če upočasnijo vožnjo, izberejo alternativno pot in odložijo nenujne opravke. Gre le za nekaj večerov v letu! 

O akciji prenašanja dvoživk čez cesto, njihovem življenju, mestu v naravi in ogroženosti smo se pogovarjali z biologom z Notranjskega regijskega parka Rudijem Kraševcem, ki se je za ohranitev dvoživk na Cerkniškem tudi osebno zavzel. Klikni in poslušaj oddajo Ena zelena! 

Fotografije: n Fb skupina Varuhi Dvoživk Cerkniško jezero “Cuprnške Žabe”, Ljubo Vukelič in Radio 94 

V Hiši kulture v Pivki so odprli razstavo Ive Tratnik z naslovom Ana in Meta Morfoza. V galeriji so zapisali, da avtorica predstavlja izbor svojih najnovejših slikarskih del. Sicer pa ustvarja v različnih medijih, vzporedno se ukvarja tudi s performansom. Živi in dela v Celju in Ljubljani. Razstava bo na ogled od 24. marca.
Za razstavljena dela je značilno, da jih naseljujejo različni predmeti, rastline in živali ter njihovi fragmenti in ostanki, ki so vsak zase dokaj običajni in prepoznavni, skupaj pa tvorijo imaginarne, fantastične celote. V galeriji dodajajo, da umetnica to napetost ustvarja tako, da motive izbira iz povsem različnih, celo nasprotujočih si okolij (naravno-umetno, organsko-industrijsko, sedanjost-preteklost), na slikah pa jih razporeja mimo vseh fizikalnih zakonov – bodisi tako, da so prostorska razmerja med njimi (groteskno) nesorazmerna, bodisi lebdijo brez teže v nedefiniranem »prostoru«, ki je presek bolj ali manj fantastičnih krajin, ali pred ploskim ozadjem, ki je monokromno ali prekrito z različnimi vzorci, ki v večini primerov spominjajo na dekoracijo notranjih prostorov. Na ta način slikarka ustvarja fantastične svetove, ki gledalca in gledalko prevzamejo ter ju potegnejo vase. 

Planinsko društvo Podnanos to nedeljo prireja že 39. Pohod po Vojkovih poteh na Nanos. Pohod se bo začel pri osnovni šoli v Podnanosu. Društvo ure ni določilo, pohodniki bodo namreč na pot krenili,  ko prispejo v kraj.

 Pot pelje iz Podnanosa čez potok Močilnik, skozi vas Podbreg, čez Tabor in se vzpne  na planoto Zatrep, od koder se steza strmo dvigne v pobočje Nanosa. Udeleženci pohoda bodo na vrh prišli pri kapelici, takrat bodo »na Konju«, na višini 920 m. Če bo vreme lepo, se jim bo odprl čudovit razgled po zgornji Vipavski dolini, Krasu, do morja in naprej v Furlansko nižino.

Od kapelice se steza spusti do kmetije »Pri Strgarjevih«, od tam pa se bodo podali delno po gozdni cesti, delno pa po stezi do Eko koče Nanos,  kjer se bo pohod zaključil. Tam se bodo pohodniki lahko okrepčali, potrdili vzpon in se spustili v dolino.

Kot so še sporočili iz Planinskega društva Podnanos, pohod traja okrog tri ure in je primeren za vse kategorije pohodnikov,  potrebujejo le ustrezno pohodniško opremo, prilagojeno vremenskim razmeram. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost, startnine ni.

Foto: Planinsko društvo Podnanos