Pred stoletjem, ravno na novega leta dan je razgledan kmet z Unca, Ivan Puntar – Štacnar pričel pisati svoj dnevnik. Za ohranitev zapisov sta odgovorni njegovi hčerki, za dobesedni prepis izvirnika pa Franc Valentin Perko.
V ponedeljek, 3. aprila ob 19. uri bo v rakovški knjižnici spominski večer, na njem bodo osvetlili Štacnarjevo življenje in delo. Umrl je 25. septembra 1972, njegov zadnji dnevniški zapis pa je iz časa druge svetovne vojne.

 V 89. letu starosti je umrla olimpijka in slikarka Milena Usenik, so v soboto sporočili iz Zavoda Parasite. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejela je več nagrad, leta 2021 tudi nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo.

Milena Usenik, rojena 9. septembra 1934 v Velikem Vrhu na Blokah, živela pa je pretežno v Logatcu, se je v mladosti ukvarjala z atletiko, s suvanjem krogle in dvakrat nastopila na olimpijskih igrah, leta 1956 v Melbournu in leta 1960 v Rimu.

Po športni karieri se je usmerila v likovno umetnost. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta diplomirala 1965 pri Maksimu Sedeju, tri leta kasneje pa pri Gabrijelu Stupici končala še slikarsko specialko.

Med letoma 1971 in 1976 je uvedla inovativno združevanje principov optične umetnosti in principov poparta, ki je v Jugoslaviji nastajal v popolnoma drugačnih socialnih, širših družbenih in političnih razmerah kot v zahodnem svetu. Njene stvaritve predstavljajo kritiko potrošniške družbe in njene reprezentacije, so ob razstavi Jakopičevih nagrajencev leta 2021 zapisali v Galeriji ZDSLU. Kot umetnica Galerije P74 je od leta 2015 sodelovala na številnih mednarodnih sejmih sodobne umetnosti v Baslu, Budimpešti, Madridu in na Dunaju, kar je njen sloves vrhunske umetnice samo utrdilo, so dodali.

  Milena Usenik je  januarja lani gostovala v oddaji Nedeljski klepet na Radiu 94. 

Logaška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s številnimi lokalnimi kulturniki, ljubiteljskimi ustvarjalci in društvi prireja vrsto zanimivih razstav. Trenutno je v Galeriji hiša sonca v Logatcu na ogled razstava ilustracij Aline Asberga Nabergoj, latvijske ilustratorke, ki živi in ustvarja v Sloveniji  Razstava bo na ogled do sedmega aprila, medtem pa je v avli Upravnega centra Logatec že na ogled  tradicionalna Velikonočna razstava Župnije Dolnji Logatec, ki je nastala na pobudo skupine Nazaret.

Tudi po praznikih razstavni prostori ne bodo ostali prazni, saj JSKD Logatec za obiskovalce pripravlja še dve razstavi. Na eni si boste lahko ogledali fotografije rezbarskih del lokalnega rezbarja, na drugi pa ne boste zgolj gledali, temveč se boste lahko tudi igrali. Razstavljene bodo namreč že pozabljene družabne igre naših babic in dedkov, v katerih se boste lahko tudi preizkusili. Poslušaj.

Za inženirja strojništva Aleša Sedmaka se delovni dan po službi ne konča. Z bratom Andrejem na družinski kmetiji redita koze in ovce ter vzgajata pastirske pse. Pravi, da jima je bila ljubezen do zemlje položena v zibelko. »Do narave imava veliko spoštovanje in kmetija ni samo reja živali, kmetija je sprostitev, ventil po naporni službi.« Kmetujeta tudi iz spoštovanja do prednikov, ki so vztrajali in preživeli na skopi jurški zemlji, njihovo delo pa nadgrajujeta s sodobnimi pristopi.

Občutek ima, da so novi ukrepi kmetijske politike ne samo v Sloveniji, tudi na ravni Evrope, naravnani k manjši samooskrbi. Prepričan je, da bi morala slovenska kmetijska politika obravnavati vsako področje posebej, glede na naravne danosti. Aleš Sedmak meni, da živimo v težkih časih, a optimistično razmišlja, da bodo težki časi rodili  močne ljudi,  ti pa bodo ubrali pravo smer, a le, če bomo živeli z naravo. Narava je tista, ki nas uči in ki bo, ne glede na vse, preživela.  Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv Aleša Sedmaka

Naslovna fotografija: Radio 94 

Z zadnjim dnem v marcu se je začela letošnja kampanja zbiranja vlog za kmetijske subvencije iz novega programskega obdobja skupne kmetijske politike do 2027. Kampanja prinaša številne novosti, tudi zahtevnejša pravila na področju varovanja okolja. Slednja so po novem še posebej skoncentrirana na Primorskem in Notranjskem. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj razume kmete, ki so zaradi nove kmetijske politike jezni in prizadeti.

Ocenjuje, da je do napetosti prišlo po nepotrebnem, saj bi morali ukrepi izhajati s terena. »Gre za slabo opravljeno delo, ki ga bo treba popraviti,« je oster.