Novice

  • NEDELJSKI KLEPET: FAHRUDIN SMAJIĆ

    Gostili smo lokalnega imama Fahrudina Smajića, ki že več kot dve desetletji s svojo družino živi v Rakitniku. Rojen je bil v Srebrenici, kjer je njegov oče deloval kot duhovnik, a so se iz kraja kmalu preselili na Reko. Versko izobrazbo je dokončal v Zagrebu, kasneje se je vpisal tudi na študij teologije v Sarajevu.
    Smajić bi se lahko odločil za večje slovenske džamate, a izbral je Postojno, ki mu je hitro zlezla pod kožo. Danes ponosno pove, da je Postojnčan. Pravi, da tukajšnja islamska skupnost raste, molilnica v Rakitniku že postaja pretesna. Kaj vernike čaka v času ramazana, ki se bo kmalu pričel, ali smo v Sloveniji versko strpni, kako gleda na ljubljansko mošejo, odgovore na ta vprašanja boste slišali v zvočnem zapisu.

    Avtor:Jaka Zalar
  • NA ODRU ANALIZA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE

    Teater študentov Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem deluje 5. sezono. Zaradi številčnosti so se igralci razdelili v dve skupini. Prva se je odločila uprizoriti psihološko grozljivko z naslovom Sinoči v Soh, druga pa lahkotno komično kritiko Analiza. Slednjo bo teater odigral danes ob 19.30 v gasilskem domu na Medvedjem Brdu in jutri, prav tako ob 19.30 še v domu krajanov v Črnem Vrhu.

    Gledališka predstava  je delo scenaristke Mateje Perpar, za gledališče  pa sta jo priredili Eva Gabrijelčič in Krista Sedej. Predstava je komična in kritična, morda celo absurdna. Osredotoča se na neizživete sanje, nerazrešene Freudove komplekse s ščepcem komičnosti, ki ga dodaja tragičnost vsakdanjosti. Skozi predstavo gledalec odkriva pomembnost socializacije in interpretacije lastnih sanj. Gledalci v predstavi tudi prejmejo vlogo terapevta. Igralec Urban Švigelj je povedal, da so z vajami začeli oktobra. Po srečanju so si razdelili vloge in delo, za vsako izmed predstav so imeli po dve intenzivni vaji. Največjo težavo je predstavljala sama velikost projekta. Več v prispevku. 

     

    Foto: Lovrenc Habe 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin, Lovrenc Habe
    • pef teater Protagonost predstave Analiza
    • pef teater Vodja teatra Eva Gabrijelčič (1)
  • REŠILI VEČ KOT PET TISOČ DVOŽIVK

    Dvoživkam, ki se selijo v mrestišča na Cerkniško jezero in morajo pri tem prečkati cesto, že celo pomlad pomagajo prostovoljci. Varuhi dvoživk Cerkniškega jezera, kot so se poimenovali, so z opravljenim delom zadovoljni. Rešili so več kot 5 tisoč dvoživk, med njimi največ krastač. 

    Veseli jih tudi, da se mnenje ljudi o smiselnosti njihovega dela spreminja, opažajo pa tudi, da večina voznikov na kritičnih delih ceste upočasni hitrost. Poslušaj. 

     

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • DVA DOGODKA NA BISTRIŠKEM RDEČEM KRIŽU

    Območno združenje Rdečega križa v Ilirski Bistrici se veseli dveh dogodkov. V ponedeljek bo pripravilo tradicionalno krvodajalsko akcijo, za katero je prepričano, da bo dobro obiskana, krvodajalce pa prosi, da se na odvzem krvi prijavijo. Združenje tudi nestrpno pričakuje sodelovanje z osnovnošolci.

    Na Osnovni šoli Dragotina Ketteja bo namreč potekalo  lokalno preverjanje znanja iz  prve pomoči. Udeležilo se ga bo kar pet osnovnošolskih ekip. Več v prispevku. 

     

    Foto:  Fb profil ekipe prve pomoči iz Ilriske Bistrice 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • PRIMORSKA  BO ZAPELA TUDI NA BISTRIŠKEM

    Po območnih revijah otroških gledaliških in lutkovnih skupin ter otroških folklornih skupin, za kateri so v Ilirski Bistrici veseli, da sta, oziroma zadnja še bo, znova potekali v živo, saj revijam tudi izmenjava mnenj, izkušenj in medsebojno opazovanje daje smisel, se v tej občini pripravljajo na pevski praznik Primork in Primorcev. V teku je namreč revija Primorska poje, 25. marca se bo ustavila v Jasenu, že to soboto ob 19. uri pa v Osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak.

    Vodja ilirskobistriške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnost Igor Štemberger ugotavlja, da  “covidni ” premor tudi na pevske sestave ni dobro vplival, a je vesel, ker so pevski sestavi obstali in se vračajo na stara pota. Vsi, ki se na Bistriškem ukvarjajo s kulturo, pa so izjemno zadovoljni z vsoto, ki  jo leto občina za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. Poslušaj. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin