Z zadnjim dnem v marcu se je začela letošnja kampanja zbiranja vlog za kmetijske subvencije iz novega programskega obdobja skupne kmetijske politike do 2027. Kampanja prinaša številne novosti, tudi zahtevnejša pravila na področju varovanja okolja. Slednja so po novem še posebej skoncentrirana na Primorskem in Notranjskem. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj razume kmete, ki so zaradi nove kmetijske politike jezni in prizadeti.

Ocenjuje, da je do napetosti prišlo po nepotrebnem, saj bi morali ukrepi izhajati s terena. »Gre za slabo opravljeno delo, ki ga bo treba popraviti,« je oster.

V sredo so v Celju potekali 36. Roševi dnevi, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev. V okviru dogodka je bil organiziran literarni natečaj za učence zadnjih dveh razredov slovenskih in zamejskih osnovnih šol.
Med tokratnimi nagrajenci je bila Tinkara Nagode, učenka 9. razreda Osnovne šole “8 talcev” Logatec. Napisala je pretresljivo prvoosebno pripoved dekleta o domačem nasilju, alkoholizmu in usodnih posledicah. Govorili smo z njeno mentorico Sergejo Šorli. Prisluhnite prispevku.

Kljub nekoliko nižjim temperaturam v zadnjih dneh smo že kar krepko zakorakali v pomlad. To opažajo tudi prostovoljci, ki že od začetka marca v mrestišča na Cerkniškem jezeru čez ceste prenašajo dvoživke. Predvidevajo, da bodo ta vikend zaključili z delom. Po nekaj premora zaradi nižjih temperatur, so svetilke, odsevne jopiče in vedra znova vpregli včeraj, za previdnost in pozornost pa prosijo še danes in jutri. Število rešenih dvoživk še ni dokončno, samo do četrtka so prostovoljci na varno pomagali 7.800 dvoživkam.

“Gre za eno večjih akcij v Sloveniji, po številu rešenih dvoživk smo tretji v Sloveniji,” ugotavlja biolog iz Notranjskega regijskega parka in prostovoljec Rudi Kraševec in se zahvaljuje ostalim prostovoljcem, pa tudi upravljavcu ceste, ki je v času akcije ob cesti postavil tudi  svetlobne prometne znake. Z obveščanjem smo se v akcijo vključili tudi mi. Poslušaj. 

Foto: Fb profil Varuhi dvoživk Cerkniško jezero 

Partnerji projekta Šola prenove so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu v sredo podelili priznanja za lani izvedene prenove objektov slovenske stavbne kulturne dediščine. Priznanja je dobilo 13 lastnikov hiš, kulturnih spomenikov, domačij, kmetij, cerkva iz mest in krajev iz vse Slovenije, strokovna komisija pa je posebna priznanja podelila še štirim prenovam. Za presežke je nagradila prenovitelje hiše na Purgi pri Svetem Vidu nad Cerknico, domačije Buje 1 v Občini Pivka, Šenkove hiše na Zgornjem Jezerskem in cerkve Marijinega rojstva v Tišini.

Priznanja so podelil prenoviteljem ruske dače v Zgornjih Gameljnah, kašče pri Brecu na Jesenicah, župniščnega gospodarskega poslopja v Šentjoštu nad Horjulom, domačije Kapl na Dražen vrhu, hiše na Cesti talcev 5 in na Spodnjem trgu 11 v Škofji Loki, Smrekarjeve domačije iz Grobišč, domačije Šturmajce na Gorenji Kanomlji, vile na Ljubljanski 28 na Bledu, hiše na Trubarjevi 28 v Ljubljani, domačije Stara Loka ter Kobjeglava in Mestne občine Novo mesto za prenovo novomeškega mestnega jedra.

Partnerji projekta Šola prenove so ljubljanska Fakulteta za arhitekturo, ljubljanska Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Njihov glavni cilj so prenova in vzdrževanje stavbne kulturne dediščine, izobraževanje o pomenu njenega ohranjanja in kakovostna stavbna prenova. 

Vseh 17 uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine smo zbrali in predstavili v monografiji Prenove, zgodbe o hišah. V njej je strokovna komisija med drugim zapisala, da bi si želeli družbenega konsenza, da je dediščina kakovost, in ne breme, ter strukturne podpore vsem, ki ohranjajo že izgrajen stavbni fond.

Vir:  Šola prenove

Foto: arhiv domačij in Fb Šola prenove 

Na Razdrtem so začeli pripravljalna dela za postavitev druge vetrnice, ki naj bi stala v neposredni bližini obstoječe. Investitor zanjo že ima gradbeno dovoljenje, a domačini gradnji nasprotujejo. Kot je za STA povedal predsednik krajevne skupnosti Razdrto Boštjan Blažek, niso proti vetrnici, temveč proti temu, da bo postavljena tako blizu naselja.

Prebivalcev Razdrtega ni o nameravani investiciji ali o začetku gradnje nihče obvestil. Zaskrbljeni so tudi zaradi tega, ker prek zemljišča, kjer nameravajo graditi, poteka krajevni vodovod, med gradnjo vetrnice pa bi lahko tudi zaradi težke mehanizacije prišlo do različnih poškodb, je povedal Blažek. Prav tako so prepričani, da je lokacija vetrnic preblizu naselju, zato občasni hrup moti prebivalce.

“V postopek postavitve prve vetrnice pred devetimi leti smo bili vključeni, investitor je prišel med nas in napovedal postavitev. Zdaj pa so nas dobesedno zaobšli, za novo vetrnico smo izvedeli šele tedaj, ko so začeli pripravljati prostor zanjo,” je povedal Blažek.

Investitor nove vetrne elektrarne je podjetje Zelene vetrnice iz Novega mesta. Vetrnica bo nekoliko manjša od obstoječe in še 50 metrov bolj oddaljena od vasi. Delovala bo z močjo 250 kilovatov, v višino bo merila 28,4 metra, premer vetrnice pa bo 44 metrov. Vetrna elektrarna naj bi začela obratovati jeseni letos.

Na tem območju je bila gradnja treh vetrnih elektrarn sicer načrtovana. Potrjena je bila z občinskim prostorskim načrtom, ki ga je občinski svet Občine Postojna po javni obravnavi sprejel marca 2016.

V času javne razgrnitve je občina prejela 276 pripomb in predlogov, nobeden od prejetih odzivov pa se ni nanašal na predlagano postavitev še dveh vetrnic, je za STA povedal postojnski župan Igor Marentič. V bližini obstoječe in načrtovane vetrnice naj bi namreč postavili še tretjo.

V postojnski občini je bilo po Marentičevih besedah sicer evidentiranih 33 lokacij, kjer bi lahko postavili vetrne elektrarne, vendar nobena med njimi ni dobila vseh potrebnih soglasij.

Fotografija je simbolična