V oddaji tokrat svoj čas namenjamo predvsem dobrodelnosti. Izkazovanje dobrih del in dejanj za tiste, ki tega zaradi določenih težav, največkrat finančnih, je vedno lepo sprejeto, sploh če dobrodelnost peljejo naprej mladi.
Tako so se odločili tudi v naših koncih, natančneje v Planini, kjer se je za našo akcijo, Koraki upanja, zbrala mladina in organizirala dobrodelna druženja v mesecu decembru. Pogovarjali smo se z Domnom Udovičem.
Foto: Domen Udovič
Na prvem večeru Sredi domovine z zamejskimi ustvarjalci v letu 2025 je Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v sredo gostil člana slovenske manjšine na Hrvaškem Slavka Malnarja, ki že leta neutrudno raziskuje in popisuje stvarnost rojakov v Gorskem kotarju. Pogovor je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.
Slavko Malnar se je leta 1937 rodil v vasici Ravnice v občini Čabar na Hrvaškem. Po upokojitvi je napisal 21 knjig o življenju na Čabranskem. Trikrat je dobil nagrado “Gorančica”, ki jo vsako leto prejme najboljša knjiga Gorskega kotarja. Je tudi trikratni prejemnik »srebrnega povelja Matice Hrvatske«. V mlajših letih je bil aktiven tudi v lokalni in regionalni politiki. Dobil je red dela s srebrnim vencem ter nagrado in plaketo Občine Čabar za življenjsko delo, je zapisal Urad vlade za Slovence v zamejsttvu in po svetu.
Slavko Malnar je v pogovoru orisal domače kraje, ki, kot pravi, na treh straneh neba mejijo na matično Slovenijo. Povedal je, da ni imel lahkega otroštva, zaznamovalo ga je tudi taborišče, kar je opisal v knjigi Izgubljeno otroštvo. Da je spomine pomembno ohranjati, je spoznal z leti in ko je imel po upokojitvi več časa, je začel raziskovati in popisovati življenje v domačih krajih. V prvi knjigi je popisal priimke na Čabranskem in ugotovil, da velik del tamkajšnjih ljudi nosi slovenski priimek. Zanimalo ga je narečje. Poudarja, da je to danes še vedno živo, a ga je vse manj, saj se na Čabranskem soočajo z upadom števila prebivalstva.
Njegovo najpomembnejše in najobsežnejše delo Zgodovina Čabranskega predstavlja tudi način odkrivanja korenin. Slavko Malnar je pisal tudi o govoru na Čabranskem, knjiga Gorači – Gerjansku pa je napisana celo v lokalnem govoru naselja Gorači. Nekaj njegovih del imamo tudi v slovenskem jeziku. To so: Hišna imena in vzdevki v župniji Tršće, Življenje v preteklosti in Cerkljansko- idrijsko-čabranski primerjalni slovar.
Vir in foto: Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu
Nepozabno doživetje je nagrajena zgodba mladinskega literarnega natečaja logaške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti z naslovom Na krilih domišljije. Napisala jo je Bonni Čuk, učenka 7. razreda Osnovne šole “8 talcev” Logatec. Njena mentorica je bila Daša Birsa.
Pisateljica in pesnica Tina Arnuš Pupis, ki je pripravila temo natečaja, je v utemeljitvi zapisala, da je zgodba jezikovna in fantazijska pustolovščina, ki spregovori o moči branja knjig, samozaupanju in čarobnosti domišljijskih svetov.
Mešani pevski zbor Postojna jutri začenja novo sezono koncertnih utrinkov. Koncept letošnjih treh koncertov je sodelovanje z enoglasnimi zasedbami. Zbor bo v 12. sezono cikla U3nek vstopil z gostujočim Ženskim pevskim zborom Grudnove Šmikle, ki že od leta 2002 združuje pevke iz Škofje Loke in okolice.
V repertoarju zasedbe je sakralna glasba tujih skladateljev ter dela mlade generacije slovenskih skladateljev. V letošnjem letu zbor načrtuje še priredbe slovenskih ljudskih pesmi od Koroške do Primorske. Grudnove Šmikle vodi zborovodkinja Magdalena Roža Jovan.
Čeprav se je januar komaj prevesil v drugo polovico, se bodo danes že prvič v tej sezoni zbrali Varuhi Dvoživk Cerkniško jezero “Cuprnške Žabe” . V Centru za obiskovalce Cerkniško jezero, na koncu vasi Dolenje Jezero, bodo ob 17. uri uvodoma prisluhnili predavanju biologa z Notranjskega regijskega parka in enega stebrov akcije Rudija Kraševca.
Z veseljem bodo tudi poklepetali, saj se nekateri člani skupine niso videli že skoraj leto in se pogovorili o letošnji pomoči dvoživkam pri prehajanju cest na Cerkniškem polju. Čeprav akcija teče dlje časa, so začeli podatke natančno beležiti leta 2021, od takrat so čez cesti pomagali 21.500 ogroženim živalim. Poslušaj.
Na plakatu je predstavitev reševalne akcije. Notranjski regijski park jo je predstavil na mednarodni konferenci varstva dvoživk, ki je potekala v okviru projekta Life Amphicon na Kozjanskem.