S pomladjo se začne nova sezona Notranjskega tekaškega pokala. Gre za serijo rekreativnih tekov, ki potekajo po osmih krajih Notranjsko-Primorske regije in Dolenjske. V ospredju tekaških dogodkov so šport, druženje in dobra volja.

Tekači bodo tekli po šestih občinah – Cerknici, Postojni, Loškem Potoku, Loški dolini, Blokah in Ribnici. Prvi tek bo že to soboto v Loški dolini. Sezono bo odprl Tek na Križno goro. Serije tekov Notranjskega tekaškega pokala so priljubljene med tekači, v organizaciji pa se trudijo, da bi vsako leto bili boljši. Pogovarjali smo se s koordinatorjem Notranjskega tekaškega pokala, Vitom Opeko. Prisluhnite.

Foto: Notranjski tekaški pokal

Občina Cerknica se je pred leti zavezala, da vsako leto obnovi vsaj en most. Zelo si želi popraviti most na nasipu na samem Cerkniškem jezeru, a kako, pa se morata najprej uskladiti državni službi, ki sta vsaka na svojem bregu. Tako zdaj obnavlja most čez Šteberščico pri zaselku Sveti Štefan oziroma na Lipsenju.  Računa, da bodo dela končana še prej kot konec maja, kot je sprva napovedala. 

Župan Marko Rupar napoveduje skrbno obnovo po usmeritvah, ki jih je dal Zavod za varstvo kulturne dediščine. Dvoločnih kamnitih mostov se je do danes ohranilo malo. Pri obnovi ne bodo posegli v njegovo velikost in izgled, le asfaltirali ga bodo.

 Most čez Šteberščico  je bil poškodovan v bombardiranju med 2. svetovno vojno. Takrat porušeni del so pri obnovi nadomestili z betonom, kar bodo pustili. Po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi ta priča o zgodovini mostu ob prastari poti, ki vodi na Križno goro oziroma v Loško dolino. Investicijo bo občina pokrila iz proračuna, končni znesek pa zaradi sledenja kulturnovarstvenim smernicam še ni znan. Poslušaj. 

Notranjski študentski klub se je odločil, da pomaga deklici Lori in 6. maja ob 19. uri vabi na koncert v športno dvorano na Rakek. Dobri dve leti stara punčka ima zelo redek sindrom GAND. Na svetu je le nekaj več kot štiristo otrok z njim. Starši si skupaj z društvom Palčica Pomagalčica in dobrodelnimi škratki ter ostalimi ljudmi dobre volje prizadevajo zbrati milijon evrov za razvoj genske terapije, ki bi Lori omogočila, da bi zaživela svoje sanje, hodila, se igrala in morda nekoč celo izgovorila besede.

Nastopajočih ni bilo težko prepričati, naj pridejo na Rakek. Kot je povedala predsednica kluba Liza Perko, so se morali le časovno uskladiti.  Za Loro bodo nastopili – Miha Guštin  Gušti, Eva Boto, Eva Hren, Jernej Dirnbek – Dimek, Zoran Predin, Saša Lešnjek, Ditka, koncert bo povezoval Peter Poles.

Bojan Volk iz Jazz hrama vabi na zadnji pomladanski jazzovski koncert, ki bo ta petek ob 20.30 v kavarni Hotela Kras. V Postojno prihaja reški glasbenik Zoran Majstorović, ki mojstrsko spaja jazz in etno glasbo. Priznan multiinštrumentalist igra na različna godalna glasbila.
Majstorović bo ob podpori vrhunske hrvaško–italijanske zasedbe predstavil najnovejši album Oramai. Jazz hram pa že pripravlja poletno koncertno sezono. Četrtki bodo na Titovem trgu zopet namenjeni brezplačnim koncertom jazzovskih mojstrov, prvi bo že konec junija.

Pomlad je čas, ko pospravljamo okolico naših hiš, urejamo vrtove in njive, pred vrati pa je prvomajsko kresovanje. Pod kakšnimi pogoji lahko zakurimo kres in kako je s kurjenjem zelenega vrtnega odpada, smo vprašali vodjo Skupne občinske uprave občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke Nevo Šibenik.

Razložila je, da tako imenovani »zeleni vrtni odpad«, med katerega sodijo tudi odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel, žaganje in lesni odpadki v urbanem okolju (v naseljih, po vrtovih), Uredba o odpadkih strogo prepoveduje kuriti, prav tako pa tudi odlagati v objektih oziroma na zemljiščih, ki niso temu namenjena. Za kršenje prepovedi sežiganja je z odlokom predpisana globa v višini 400 evrov. Nadzor opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Kot je pojasnila vodja, je tovrstne odpadke treba kompostirati ali jih odpeljati v zbirni center.

Izjema pri sežiganju so materiali, ki po omenjeni Uredbi niso odpadek in nastajajo kot stranski produkt kmetovanja ali gozdarjenja in se uporabljajo za nadaljnjo oskrbo kmetijskih zemljišč ter ne škodujejo okolju in ne ogrožajo človekovega zdravja. Neva Šibenik kot primer navaja pridobivanje pepela kot sredstvo za gnojenje na kmetijski površini izven naselja. 

Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju pod določenimi pogoji dovoljuje tudi kurjenje v naravnem okolju, kamor spadajo tudi prvomajski majski kresovi, vendar je pri tem treba upoštevati več določil. Prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih materialov vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi snovmi, kot so pesek, kovina, kame ali opeka. Kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe. Ob vetrovnem vremenu kresa ne smemo prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti. Za kres smemo uporabiti samo čim bolj suh naravni oziroma kemično neobdelan les. Prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi. Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom, kot sta pesek ali zemlja. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci. Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko za klic v sili 112 obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.

Skupna občinska služba še enkrat poudarja, da smemo kuriti nenevarne naravne materiale, prepovedano pa je uporabljati vnetljive ali eksplozivne snovi in oksidativne snovi.