V teku je 4. kolesarski korona izziv, ki rekreativne kolesarje vabi na kolesarjenje po skrajnih mejah občine Postojna. Trasa ostaja v dolžini 100 kilometrov, je kondicijsko zelo zahtevna, saj postreže s kar 2000 metrov višinske razlike. Izziv je treba odpeljati v enem dnevu, prijave so odprte do 30. maja. Štart in cilj izziva, ki ga pripravljata Bike Slovenia in Visit Postojna, je v Postojni pri TIC-u.
Korona izziv je nastal leta 2020, ko smo bili v času epidemije omejeni na gibanje znotraj občine bivanja. Že v prvem letu se je izziva udeležilo 25 kolesarjev, leto za tem pa kar 85. Lani je traso prekolesarilo 63 ljudi. Srečanje vseh zmagovalcev Korona ture 2023 bo 16. junija v Postojni, ko bo v mesto zapeljala tudi letošnja Dirka po Sloveniji.

V občini Pivka so konec leta dokončali  komunalno infrastrukturo v Radohovi in Slovenski vasi. Šlo je za zadnje dejanje starega projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop. Gradnja se je začela junija 2021 z izgradnjo vodovoda na trasi od Selc do Slovenske vasi in nadaljevala z izgradnjo komunalne infrastrukture v Slovenski ter nato še v Radohovi vasi. Vrednost investicije je bila 1,5 milijona evrov. Občina je prispevala skoraj po milijona, milijon evropski kohezijski sklad in preostanek država.

Sicer pa je na območju naselja Trnje predvidena gradnja kanalizacije, vodovoda, kabliranje tangiranih elektro in telekomunikacijskih vodov ter ureditev zunanjih površin. Ocenjena vrednost investicije je 2.1 milijona, od tega milijon evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost.  V Zagorju so že zgradili večino kanalizacijskega omrežja s črpališčem in čistilno napravo. Letos bodo izdelali investicijsko dokumentacijo, izbrali izvajalca in začeli delati, končali bodo naslednje leto. Investicija je ocenjena  na slabega pol milijona evrov,.

Za ureditev komunalne in infrastrukture in zunanjih površin v Kleniku nameravajo odšteti 2,2 milijona, občina Pivka pa načrtuje tudi rekonstrukcijo vodovoda Ravne-Šmihel-Mala Pristava. Ocenjena vrednost investicije je 1,9 milijona.

Foto: arhiv Občine Pivka 

15. maja ob 19. uri ste vabljeni v prireditveni prostor cerkniške knjižnice na odprtje samostojne razstave Igorja Vidriha z naslovom »Čopič pripoveduje«. Vidrih je že v mladosti veliko risal, ob abrahamu pa naredil naslednji korak in se vpisal na Visoko strokovno šolo za risanje in slikanje – Arthouse v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral.
Njegovi motivi so različni, ustvarja v različnih tehnikah, največ z akrilom, suhim pastelom in oljem. V Cerknici se bo predstavil na drugi samostojni razstavi. Razstavljenih bo približno 30 del, na ogled pa bodo do 7. junija. Vidrih se bo s svojim ustvarjanjem predstavil tudi na bližajoči se slikarski razstavi 18. Ex-tempora Rak Rakek.

Ajpes Postojna je na četrtkovi tiskovni konferenci predstavil rezultate poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji. Podjetja v regiji so leto 2022 zaključila z neto čistim dobičkom v višini dobrih 90 milijonov evrov.
Rezultat je za 18 odstotkov višji kot v 2021, upoštevajoč lansko visoko inflacijo pa je bila rast 9,2-odstotna. Rast neto čistega dobička je sicer presegla državno povprečje. Največ dodane vrednosti v regiji je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna.

Suhi travniki so prava paša za oči in hkrati velika zakladnica rastlinskih in živalskih vrst. Razviti so razviti na tleh, ki se hitro posušijo, razlaga biolog z Notranjskega regijskega parka Jošt Stergaršek. Voda z njih hitro odteče zaradi nagnjenega  pobočja, apnenčastih tal ali in prisojne lege. Lahko sicer ležijo tudi na ravninskih delih, a le tam, kjer je plast prsti zelo tanka oziroma, kjer matična kamnina pride do travne ruše. Seveda znova govorimo o apnencu.

Čeprav je vsak ekosistem poseben za njegove prebivalce, suhi travniki v tem še posebej izstopajo, saj na nobenih drugih ne najdemo takšne pestrosti vrst. Na enem kvadratnem metru jih lahko naštejemo sto in več! Rastline in živali so se med evolucijo na posebne razmere odlično prilagodile. Nekatere rastlinske vrste so tako razvile tip fotosinteze, ki omogoča varčevanje z vodo, spet druge rastline izhlapevanje zmanjšujejo s svojo drobnostjo, imajo dlačice ali pa so sklenile posebne “dogovore”. Lep primer so kukavičevke, ki so se uspešno povezale z glivami. Ker je donos suhih travnikov majhen, marsikaterega lastnika zato mika gnojenje ali pa jih preprosto prepusti  zaraščanju. To je tudi največja težava suhih travnikov v Notranjskem regijskem parku. Kot pravijo v tem zavodu,  je vzdrževanje takih travnikov učinkovitejše kot obnova. Park je pred 15 leti pod vodstvom Valentina Schenina na Menišiji odkupil nekaj hektarov suhih travnikov v zaraščanju. Kar od pet do sedem let je trajalo, da so očistili grmovje. Zdaj travnik vzdržujejo s košnjo in pozno poletno pašo z nizko obremenitvijo. Park pa ima težave pri obnovi večjih površin suhih travnikov v zaraščanju, saj niso del Natura 2000 območij, zato NRP za njihovo obnovo ne more dobiti večje količine evropski sredstev. Poslušaj oddajo.