Slovenska  hokejska reprezentanca bo 13. maja  začela svetovno prvenstvo elite proti Švici. Kot kaže zdaj, bo kapetanski trak oziroma črko C na dresu nosil Jan Urbas. Čeprav vloga kapetana prinaša dodatno odgovornost, je reprezentanca tako homogena, da je v njej več članov, ki lahko prevzamejo to vlogo in so aktualnemu kapetanu vedno v pomoč, se veseli hokejist iz Dolenje vasi pri Cerknici. 

 Nasprotnice Slovenije bodo Švica, Kanada, Norveška, Češka, Latvija, Slovaška in Kazahstan, želja Risov pa obstanek v eliti. Kapetan obljublja, da ne bodo preračunavali, koga lahko premagajo in koga ne. Kot pravi, je hokej hitra igra, v kateri lahko s požrtvovalnostjo in kančkom sreče premagaš marsikoga. Sam večje možnosti vidi v dvobojih z Norveško, Kazahstanom in drugimi reprezentancami, ki so na ravni slovenske. Poslušaj. 

Ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja smo govorili z epidemiologinjo dr. Nadjo Šinkovec Zorko iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Letos poteka pod sloganom “nadoknadimo zamujeno”. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije, tako kot drugod, so necepljeni in premalo cepljeni ljudje še vedno izpostavljeni tveganju okužbe z boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, kot so ošpice, davica in otroška paraliza. Leta 2021 je 25 milijonov otrok zamudilo vsaj eno osnovno cepljenje.
Zdravstvene organizacije ob letošnjem tednu cepljenja opozarjajo na globalni upad stopnje cepljenja, velik del tega lahko pripišemo posledicam, ki jih je povzročila pandemija covida-19. Pri Lekarniški zbornici Slovenije pa ob tem poudarjajo, da je cepljenje en največjih dosežkov v medicini in farmaciji, s katerim smo dosegli, da nas številne bolezni ne ogrožajo več.

Pred kratkim je Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva  v sodelovanju z občinami Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna  izbral šest najboljših poslovnih idej, ki so bile nagrajene vsaka s po 10.000 eurov. Načrtov in idej pa tej enoti Zavoda Znanje še ni zmanjkalo.

Vodja Jana Nadoh Bergoč sicer pravi, da se imajo tudi sami znotraj inkubatorjev za začetno podjetje in se trenutno soočajo e enakimi sladkimi težavami, kot podjetje, ki pride na trg – začele so rasti potrebe in aktivnosti, zato ekipa, ki deluje v inkubatorju postaja premajhna.  Jana Nadoh Bergoč meni, da se je v regiji podporno okolje začelo dobro oblikovati. Poslušaj. 

V Ilirski Bistrici se radi pohvalijo, da imajo  500 kilometrov poti za turno kolesarjenje in 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti. Prirejajo tudi več odmevnih kolesarskih dogodkov. Obiskovalcem občine so za izposojo na voljo tudi električna kolesa. Sezono so odprli 1. aprila, je povedala direktorica TIC Ilirska Bistrica Maja Uljan, ki je zadovoljna z dobro izposojo v velikonočnem vikendu.   

Za izposojo so na voljo električna gorska kolesa, tudi dve otroški, različnih velikosti, vse poti pa so opisane na spletni strani Visit Ilirska Bistrica. Več v prispevku. 

Foto: Visit Ilirska Bistrica 

Lahek minolovec razreda R 15 nemške Kriegsmarine  je svojo pot začel leta 1934 v Travemündu ob Severnem morju. Leta 1942, v polnem razmahu vojne vihre, je bil v sestavi 6. flotilje po celinskih vodnih poteh in kopnem s Severnega morja premeščen v Sredozemlje.  Najprej je deloval ob afriški obali. Januarja leta 1944 so ga prek kopnega in po reki Pad iz Genove prestavili v Jadran, kjer je aktivno deloval do usodne noči, ko ga je, ko je plul v konvoju od Trsta proti Pulju, potopil torpedo britanskega torpednega čolna.  Minolovec R15 je tako v noči s 16. na 17. april 1945 končal na morskem dnu severozahodno od Umaga.

V 80. letih prejšnjega stoletja pa je skupaj z nekaj drugimi predmeti s potopljene ladje izkušeni potapljač Zvone Kralj potegnil eno največjih skrivnosti 2. svetovne vojne, enigmo. Šifrirni stroj je leta 2020 predal mlajšemu potapljaškemu kolegu Danijelu Germeku, ki jo je izročil Parku vojaške zgodovine. Tam si jo lahko ogledamo na razstavi z naslovom Enigma – skrivnostno zakulisje vojne.

Enigma, ki je propadala v slani vodi, je bila deležna zahtevnega konservatorskega postopka.  Izvedel  ga je konservator Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Aleš Jelinčič ob pomoči strokovnjakov iz Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru in Narodnega muzeja Slovenije.  Soavtorja razstave sta direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič in dr. Andrej Gaspari, ki prihaja iz oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.  Arheolog predvideva, da enigme  stroja v Jadranu najbrž ne bodo več našli, saj so bile  na podmornicah. Skrivnost tudi ostaja, kaj je stroj delal na tako majhni ladji ob istrski obali. Poslušaj podrobnosti. 

Foto: Simon Avsec