Policijska uprava (PU) Koper je v prvih štirih mesecih letošnjega leta obravnavala 2919 oseb, ki so nezakonito prestopile državno mejo, kar je 96 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je na novinarski konferenci  prejšnji teden povedal vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Koper Viljem Toškan. Skoraj vsi tujci zaprosijo za azil.

Večina, okoli 80 odstotkov tujcev, ki mejo prestopijo nezakonito, to še vedno naredijo peš, vse več pa jih pri tem uporablja javni prevoz in druga prevozna sredstva. Omenjeni trend opažajo od januarja letos, ko je Hrvaška postala del schengna in ko na meji z njo ni več posebnega nadzora.

Med tujci, ki nezakonito prestopijo mejo, prevladujejo državljani Afganistana, sledijo državljani Konga, Burundija in Kube. 

Do sredine maja so na PU Koper obravnavali 41 oseb, ki so organizirale nezakonit prehod migrantov čez mejo, kar je nekaj manj kot v enakem obdobju lani. Od teh so pred sodnika za prekrške privedli 18 oseb, vsem je bil odrejen pripor.

Eden od ukrepov za preprečevanje migracij so po besedah Toškana mešane patrulje, ki jih izvajajo s hrvaškimi in italijanskimi kolegi. Z italijansko mejno policijo patrulje izvajajo praktično vsak dan, predvsem pri nadzoru javnega prometa in vozil, ki gredo v smeri Italije, je povedal.

S preprečevanjem migracij in odkrivanjem kaznivih dejanj se znotraj PU Koper posebej ukvarja tamkajšnja policijska postaja za izravnalne ukrepe, ki jo vodi Alenka Korošec Peruzin. Postaja se je po besedah slednje ob vstopu Hrvaške v schengen kadrovsko okrepila na 111 policistov, kar se kaže tudi v številu izravnalnih ukrepov, ki jih izvedejo. Od začetka leta do danes so izvedli že 997 izravnalnih ukrepov, medtem ko so jih lani 207.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da lahko kadrovska kriza zapre vrata za nove stanovalce v domovih za starejše občane in opozarja, da domovi zaradi neprimernih kadrovskih normativov ne morejo sprejemati uporabnikov, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego. V stiski se je zato že znašlo veliko starejših ljudi in njihovih svojcev.

V Ilirski Bistrici pa lahko kar potrkajo na les. Kot je povedala direktorica tamkajšnjega doma starejših občanov Jasmina Tomažič, kadrovskih težav nimajo, a so se morali za to potruditi in kadrovsko  politiko načrtovati. Več v posnetku. 

Slovensko društvo Hospic – Območni odbor Primorsko-Notranjska organizira Hospickafe danes ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica organizira neformalen družbeni dogodek, na katerem bo odprlo teme povezane z življenjem, minevanjem, starostjo in smrtjo.

Tema srečanja bo skrb za svojca z demenco v domačem okolju, gostja pa Alenka Veber. Kot je povedal predsednik območnega odbora Ernest Margon, želi odbor, ki ima prostore v Pivki, dejavnost razširiti na celotno območje, ki ga pokriva. Poslušaj. 

Foto: arhiv organizatorja 

Andraž Kranjc se v domači Hotedršici udejstvuje na različnih področjih in tako prispeva svoj delež k bolj pestremu in kakovostnejšemu življenju v domačem kraju.

V prvi vrsti j emož in očka treh otrok, v oddaji Nedeljski klepet je predstavil hotenjsko gasilsko društvo in lepote gasilstva, izpostavil prednosti in slabosti življenja in delovanja v majhni krajevni skupnosti, za konec pa spregovoril o svoji neizmerni ljubezni do igralstva v lokalni dramski skupini, ki ga spremlja že od rane mladosti. Letos je na odrskih deskah zažarel v vlogi župnika v odmevni igri Ljubezen na meji. Poslušaj. 

Podružnična šola v Hruševju je v četrtek gostila 18. igre Specialne olimpijade Slovenije – MATP primorsko-notranjske regije, ki se jih je udeležilo šest ekip. Na tekmovanju sledijo olimpijskemu načelu “pomembno je sodelovati, ne zmagati”. Odličja so na tekmovanju prejeli prav vsi. Po besedah vodje tekmovanja Saše Pivka, se ga je udeležilo 33 tekmovalcev in 22 spremljevalcev.
V Hruševju smo se pogovarjali tudi s Tanjo Princes, ki je po poklicu profesorica defektologije, zaposlena pa je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava in je pobudnica programa MATP. Namenjen je osebam, ki se zaradi težjih in težkih kombiniranih motenj ne zmorejo udejstvovati v športih, ki zahtevajo razumevanje navodil, samostojnost pri izvedbi aktivnosti in poznavanje pravil.