Vse sodelavce Radia 94 je pretresla in prizadela novica, da se je ta konec tedna smrtno ponesrečil Marko Doles. Kot glasbenik, član skupine Ana Pupedan, je bil z nami od prvih radijskih korakov dalje. Ana pupedan je igrala na prvem rojstnem dnevu Radia 94  in kot nekaj izjemno dragocenega, kar imamo v naših koncih za pokazati slovenski javnosti, tudi na lanski podelitvi priznanj Ona ali on, ki je bila posvečena tudi 30-letnici radia.

Marko je za nekaj časa postal tudi naš sodelavec. Bil je glasbeni urednik, a njegovo razumevanje glasbe je prišlo do izraza in veselja na Radiu Študent, kjer je našel tudi temi za diplomsko in magistrsko nalogo. Je tudi soavtor knjige Brez nagobčnika, Radio študent že od 1969. Marko je omahnil na območju Šebrelj, kjer so ga, etnologa in kulturnega antropologa, vznemirjala stara verovanja. Tam, blizu Divjih bab, kjer je glasba zvenela že pred 60 tisoč leti, je njegov boben utihnil. Marka, tudi našega sopotnika, bomo zelo pogrešali. Svojcem, Simonu, Boštjanu in Petru,  tudi Bojanu, prijateljem ter vsem »pupedancem« pod odrom izrekamo globoko sožalje. 

Društvo Drobnovratnik je nastalo leta 2003. Poimenovalo se je po prvi opisani jamski živali na svetu, ki jo je Luka Čeč leta 1831 našel v Postojnski jami. Kot pravi predsednica Špela Koblar Habič, ta hrošček predstavlja povezovanje ljudi z območja, kjer društvo deluje, varovanje naravne in kulturne dediščine.

Območje občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Logatec, Cerknica, Loška dolina in Bloke je izjemno biotsko pestro, saj bi ga moral združevati Regijski park Snežnik.  Poskus njegove ustanovitve je propadel, pri občutljivih posameznikih pa je ostala zavest, na kako izjemnem koščku sveta so doma.  Društvo o tem še danes širi znanje, sami člani pa se izobražujejo na predavanjih, delavnicah in naravovarstvenih akcijah. Veliko se družijo v naravi, kjer s svojim znanjem ali samo opažanjem bogatijo drug drugega, ne samo okolje, v katerem delujejo. Aktivno se namreč odzivajo na dogajanje v občinah, kjer živijo, med njihovimi pomembnimi dosežki, pa je velik prispevek pri ustanavljanju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Prisluhni.  

Predsednica društva Špela Koblar Habič v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer  na demonstraciji pravilne saditve dreves v mestu oktobra 2023, ko so zasadili spominsko drevo ob 20-letnici društva v postojnskem parku. 

Nekdanja profesorica zgodovine, ki se je od vedno spogledovala tudi z etnologijo in jezikoslovjem, izhaja iz Ilirske Bistrice, živi pa v Postojni. Je avtorica knjige Ostrožno Brdo – štirje letni časi, ki je pripoved o življenju v vasi pred 100 leti. V knjigi opisuje delo, navade in običaje, marsikaj pa je napisano tudi v krajevnem govoru. Kot pravi, je Primorka po srcu in duši.

Aktivna je v krožkih in društvu upokojenih učiteljev. Želi si brati več poezije. V eni od revij je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Sedaj že pripravlja knjigo narečnih besed. Zgodovino je vzljubila že v osnovni šoli, obiskala pa je tudi precej dežel po svetu. Več v prispevku.

Čeprav tega dela ne opravljajo vsi, ima kar osem zaposlenih v Notranjskem regijskem parku opravljen izpit za naravovarstvenega nadzornika. Med njimi je tudi Damjan Intihar, ki to službo trenutno opravlja v sklopu evropskega  projekta Life Tršca. Zelo se osredotoča na  projektno območje – Cerkniško jezero, ki ima hkrati tudi največ obiskovalcev. 

Naravovarstveni nadzornik je sicer pet let, stanje še ni takšno, kot bi si želeli, a opaža, da postajamo do narave vse bolj obzirni.  V naravi ni samo manj odpadkov, ampak tudi manj motornih vozil tam, kjer ne bi smela biti. Poslušaj. 

V oktobru in novembru 2024 se je pet zaposlenih na Notranjskem regijskem parku udeležilo specializiranega izobraževanja za naravovarstvene in prostovoljne nadzornike.

Foto: Notranjski regijski park 

Hišna imena so lastna imena hiš s pripadajočo posestjo, njihovih prebivalcev ter objektov v skupni lasti. Pogosto ostajajo dokaj nespremenjena kljub menjavi lastnikov ali njihovih priimkov. Raba hišnih imen je bila leta 2020 vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.
K ohranjanju te dediščine so nedavno pristopili na Bistriškem, saj so domačini prek participativnega proračuna izglasovali izvedbo raziskave in obeležitve starih hišnih imen v krajevnih skupnostih Prem in Ostrožno Brdo. Projekt bo zaključen do konca letošnjega oktobra, njegova vrednost je 12.700 evrov.