Mladinski center Postojna v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Postojna objavlja natečaj za izbor najboljših fotografij na temo februarske ledene ujme. Naslovil ga je Ledena ujma ali ledena lepota? Natečaj je namenjen vsem iz cele regije, ki se s fotografijo ukvarjate ljubiteljsko. Na njem lahko sodelujete s tremi digitalnimi fotografijami. Natečaj je odprt do 13. aprila.  Prisluhni.

Celosten program NE-ODVISEN.SI sooča mladostnike vseh starostnih pasov in odrasle s pojavi najrazličnejših kemičnih in nekemičnih zasvojenosti. Programu se danes posvečajo na Osnovni šoli Miroslava Viharja v Postojni. Na pasti zasvojenosti zdaj opozarjajo šolarje, zvečer bodo pa še njihove starše in vse, ki jih tematika zanima. Tudi telefoni in računalniki bodo na tapeti, saj ugotavljajo, da so velikokrat v uporabi celo noč. Prisluhni.

Delegacija Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB je danes ministru za kulturo Urošu Grilcu predala podpise peticije proti postavitvi spominskega obeležja domobrancem v Grahovem. Minister je v izjavi poudaril, da spomenik z zgodovinsko netočnim in hujskaškim napisom ni pot do zgodovinske resnice ali spoštljivega odnosa do vseh žrtev vojne.

Nova Slovenska zaveza bo namreč v nedeljo slovesno odkrila na novo postavljen spomenik žrtvam partizanskega napada na domobransko postojanko vGrahovem. Spomenik, ki spominja na zid, na katerem so spominske plošče, bo stal v Spominskem Parku v Grahovem. Kot je povedal minister, so s primerom seznanjeni in so preverili formalne postopke, kako je prišlo do postavitve spomenika. S samim napisom pa niso bili seznanjeni, je dejal.
V Evropi od leta 1989 po njegovih besedah podirajo zidove in se na njihovih ruševinah povezujejo ljudje, narodi in države. V Sloveniji nekateri vztrajno vsiljujejo nasprotno pot, in sicer gradijo zidove, ki naj bi bili pot do sprave in složnosti. “Zid v Grahovem z zgodovinsko netočnim in hujskaškim napisom” po prepričanju Grilca ni pot do zgodovinske resnice ali spoštljivega odnosa do vseh žrtev vojne. Ob tem se minister sprašuje, kako lahko tak zid združuje in povezuje. Danes pot zidu ni pot, ki bi vodila do složnosti ampak v razdvajanje,”je še poudaril.
Miro Mlinar iz Združenja za vrednote NOB Cerknica je po predaji podpisov izpostavil, da ni bilo pravnih podlag za postavitev tega spomenika. Podpisniki peticije zahtevajo njegovo odstranitev po kulturni in pravni poti, saj ne želijo, da bi bil spomenik zid za razdvajanje slovenske družbe.
Na spomeniku jih po njegovih besedah moti napis, kjer je zapisano: Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli. Čakamo strnjeni v prst, da rod, ki iz vaših poraja se vrst, zdrobil bo lažnivega molka okove, da spet pridobimo ukradeno čast in vrne resnica vam voljo za rast.”Kot je izpostavil Mlinar, so to laži, saj domobranci niso bili slovenska narodna vojska”, tako kot je zapisano na spomeniku.
Poudaril je tudi, da bodo morali domobranci enkrat za vselej priznati sodelovanje z okupatorjem in to sprejeti kot dejstvo. Sprava ni več mogoča, lahko je samo kesanje. Pokesati se morajo za svoje početje, je dejal.
ZZB NOB želi, da ministrstvo ukrepa v skladu s pristojnostmi, da bodo spomenik odstranili. Zahteve za odstranitev pa bodo poslali tudi vladi in predsedniku republike Borutu Pahorju.
Med podpisniki peticije so tudi Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveza društev in klubov MORiS ter društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. pomeniku nasprotujejo tudi v Združeni levici, saj po njihovem prepričanju nima nihče pravice s spominskim obeležjem potvarjati zgodovine. V Novi Slovenski zavezi pa poudarjajo, da zapis ustreza zgodovinskim dejstvom. Poleg tega so javno že pojasnili, da spomenik stoji na zasebni zemlji. (sta)

Zadnji marec sodi med lepše delovne dni v letu. Regijski dogodki so izjemno hitro narejeni, pa še zabavamo se. Hvala Alešu Zidarju, Mateju Kržiču in dr. Ignacu Sivcu, ker so takoj prikimali prvoaprilskim potegavščinam.  Podjetno  Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom je v regijo pripeljalo že precej denarja, za gojenje tartufov na Volovji rebri pač ne.  Deževnikov, ki bi jedli težke kovine, ne bodo naselili na Poček, pravzaprav  vrsto  lumbricus plumbalis še iščemo … Tečaja pobiranja pasjih kakcev v Cerknici ni bilo, žal, pa tudi morska voda ni bila tista, ki je napolnila podzemlje Loškega polja do te mere, da so imeli v Loški dolini poplave. Res pa je, da bo o skrivnostih loškega podzemlja in Golobini Matej Kržič predaval danes ob 20. uri v Podcerkvi in jutri ob 18-ih še v starotrški knjižnici.