Junija je Občina Cerknica z Gasilsko zvezo Cerknica in s predsedniki petnajstih gasilskih društev podpisala pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v občini Cerknica. Ta opredeljuje naloge, organizacijo, sredstva, nadzor in obseg javne gasilske službe.

 V 8. členu te pogodbe je tudi zapisano, da višino dodeljenih sredstev za naloge prostovoljnih gasilskih društev ter za organizacijske in strokovne naloge Gasilske zveze Cerknica vsako leto posebej opredelijo z aneksom k pogodbi. Predsedniki društev so poleg pogodbe podpisali tudi aneks o financiranju za leto 2023. Občina ne vlaga le v opremo, uredila je tudi že veliko večino gasilskih domov. Novega bo treba zgraditi v Martinjaku, obnove sta potrebna gasilska domova v Otavah in na Gorenjem Jezeru. Poslušaj.  

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

V Postojni se je včeraj začela 30. mednarodna krasoslovna šola Klasični kras, ki jo od leta 1993 organizira Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, od vsega začetka pa jo podpira tudi Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Letošnje strokovno srečanje so posvetili drugačnim pristopom k raziskovanju krasa in razvoju konceptualnih modelov.Zaradi praznovanja tridesete obletnice mednarodne krasoslovne šole in pomembnosti krasa v svetu šola letos poteka pod pokroviteljstvom Unesca, so sporočili z Inštituta za raziskovanje krasa.

Inštitut, ki ima sedeže v Postojni, je že zaradi  lege v osrčju klasičnega krasa eno najbolj prepoznavnih središč za preučevanje krasa. K mednarodni prepoznavnosti pa ni pripomogla le njega, temveč predvsem raziskovalci, ki tam delujejo, poudarjajo na inštitutu.

Letošnja naravoslovna šola z naslovom Kras – razvojni pristopi in konceptualni modeli želi osvetliti pogled na kras, ki je kompleksen tridimenzionalni sistem. Med seboj prepleta različne medsebojno odvisne procese in oblike, za kar morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji: topna kamnina, prisotnost vode in razvitost podzemnega odtoka.

Zgodnje študije krasa v Evropi od 16. do 19. stoletja so preučevale gibanje podzemne vode v velikih izvirih, potokih in nekaterih jamah. V 19. stoletju so se začele uporabljati sodobne znanstvene metode, pri čemer so se mnoge osredotočale na geomorfologijo in se kmalu razširile na druga področja raziskovanja. In danes? Raziskovanje krasa pa je izrazito interdisciplinarno in je v zadnjih letih močno napredovalo. “Študije modeliranja, konceptualne in računalniške, so dale bogato in novo razumevanje krasa, speleogeneze, kraškega vodonosnika in ekosistemov. Raziskovanje krasa torej temelji na proučevanju razvoja in značilnosti jam in jamskega okolja, hidrologije, ekosistemov in življenja v jamah ter njihovega odnosa do kraškega površja in geoloških značilnosti kamnin, v katerih je kras nastal. Gre za izjemno raznoliko področje krasoslovnih študij, tako metodološko kot tematsko, kot tudi različne pristope k njenemu proučevanju,” so zapisali v sporočilu.

Od ostalih podobnih strokovnih srečanj krasoslovcev z vsega sveta se mednarodna krasoslovna šola razlikuje po tem, da daje velik pomen strokovnim ekskurzijam, letos se bodo podali na štiri.

Na delovnem obisku v občinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica se danes mudila delegacija NSi. Na obisku se je seznanila z gospodarskimi in socialnimi razmerami na območju. Predsednik stranke Matej Tonin se je zelo osredotočil na gospodarski del obiska.

Opazil je, da so podjetja usmerjena v prihodnost, a hkrati tudi videl, da podjetja v regiji pestijo enake težave kot drugod po Sloveniji, predvsem težko dobijo kader. Po njegovem mnenju imamo še nekaj manevrskega prostora na področju izobraževanja in poenostavljenih birokratskih postopkih pri zaposlovanju tujcev. Poslušaj. 

22 likovnikov, prijavljenih na deseti ekstempore Dežela ostrnic, ki ga organizira Javni zavod Snežnik, je 3. junija ustvarjala pod mentorstvom akademske slikarke Karmen Bajec. Vsako leto slikajo v drugem kraju, tokrat je na vrsto prišel Stari trg pri Ložu. Podnaslov letošnjega ekstempora je “barvito poletje”. Likovniki so kot iztočnico za ustvarjanje so vzeli tudi pesmi lokalne pesnice Maričke Žnidaršič.
Danes, 19. junija ob 19. uri bodo v Zavodu Ars Viva odprli razstavo ustvarjenih del, ki bodo na ogled do konca julija, razstava je sicer tudi prodajne narave. V okviru odprtja bodo obiskovalci prisluhnili zaključnemu koncertu flavtistke Tereze Žnidaršič iz cerkniške glasbene šole.

Robert Čebokelj pravi, da je odraščal v družini, kjer je kuhanje strast. Dobre okuse, kulinarične spretnosti in tradicijo je tako ponotranjil, da je strojništvo, za katerega se formalno izobrazil, vrgel čez ramo in raje prijel za kuhalnico. Prvo restavracijo je odprl sredi 90-ih let prejšnjega stoletja na postojnskem letališču, za drugo pa je poslovno priložnost videl v največjem muzejskem kompleksu v Sloveniji. Z ženo Ano sta pred kratkim nov poslovni izziv našla v Hruševju. Eno najstarejših hiš sta spremenila v butični hotel z restavracijo. Zahtevno obnovo stavbne dediščine sta zaupala enemu najvidnejših slovenskih arhitektov Leonu Belušiču. Robert Čebokelj se zaveda, da je moč v povezovanju, pa naj bo to v verigi, ki se začne z žitnim zrnom in v končni dobroti  pristane na krožniku njegovih gostov, ali v povezovanju gostincev. Dolga leta je namreč Robert  vodil Društvo za gostinstvo in turizem Postojna.