Tudi dva Notranjca sta del slovenske reprezentance v malem nogometu za rekreativce, ki v ponedeljek potuje na evropsko prvenstvo miniEURO 2014 v Herceg Novi v Črno goro. To sta Nejc Komidar in Jure Kandare. Slovenska reprezentanca pričakuje letos preboj iz skupinskega dela ter napad na najvišja mesta. Poslušaj prispevek.
Novice
DRUGA PLAT JAVOROVE ZGODBE
Sredi leta 2012 je po uvedbi likvidacijskega postopka v družbi Javor Pivka delo izgubilo več kot 50 zaposlenih, ki vse do danes niso prejeli dolgovanih plač, regresov in odpravnin in to kljub sklenjeni sodni poravnavi, s katero so se celo odrekli delu svojih terjatev. Likvidacijski upravitelj Milan Šilc se je na pobude nekdanjih zaposlenih tokrat prvič odzval, in sicer s pismom, v katerem delavce obtožuje izsiljevanja in ogrožanja delovnih mest tistih zaposlenih v odvisnih družbah Javor Pivka, ki trenutno še delajo. Šilc je že drugo leto zapored Davčni upravi RS poslal lažne podatke o tem, da jim je izplačal dolgovane plače iz leta 2012, kar se je poznalo na informativnih izračunih dohodnine. Inšpektorat RS za delo je delodajalcem iz skupine Javor naložil več glob, tudi po prijavah v zadnjih mesecih, ko so zaradi ugotovljenih kršitev glede plačil ponovno ukrepali, vendar pa, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu, vsi postopki še niso zaključeni. Zgodbo o izigravanju bivših zaposlenih pa tudi davčnih, inšpekcijskih in pravosodnih organov želijo, kot pravi ena od podpisnic izjave, Asta Smrdelj, predstaviti javnosti… Poslušaj.
ŽLED NI LE PUSTOŠIL IN SIROMAŠIL!
Založba Fran iz Celovca je razpisala natečaj za literarno pisane spomine na žled, ki je februarja prizadel velik del Slovenije. Urednika Andreja Blažič Klemenc in Franc Merkač sta izbrala 30 pripovednih enot in knjigi Žled – Kratke zgodbe izkustva skozi srhljivo ledeno ujmo in čarobnost žleda v Sloveniji 2014 dodala tudi fotografije in objavila likovne podobe žledu, ki knjigi dodajo še dokumentarno in estetsko razsežnost. Tema natečaja je nagovorila pisce iz domala celotne Slovenije, največ prav iz najbolj prizadete, to je naše regije. Založnik je, v pravkar izdani knjigi, želel preseči predstavo, da je žled bil samo nekaj slabega, kar je pustošilo, osiromašilo in prikrajšalo. Poslušaj.
BISTRIŠKI SVETNIKI O POPLAVAH
V torek je v občini Ilirska Bistrica potekala druga seja občinskega sveta. Poleg potrditve komisij so se župan in svetniki dotaknili tudi poplav, ki so ogrožale veliko število občanov. Glavna tema razprave je bilo najbolj ogroženo območje, Koritnice, Bač in Knežak. Občino pa ogroža tudi reka Reka. Kot je poudarl župan Emil Rojc, se zaveda, da se bodo naravne nesreče še ponavljale, zato so ukrepi potrebni. Sredstva za reševanje področja zgornje Pivke ocenjuje na nekaj 100.000 evrov. Investicija za zaščito porečja reke Reke bo pa bistveno višja. Suhi zadrževalnik v Vrbici bi lahko zadrževal val iz reke Reke, ki bi tako težje poplavila območje Jasena in Žabovce. Končna vrednost tega projekta bi bila blizu 2 milijona evrov. Prisluhni.
BO RAKOV ŠKOCJAN PROTOKOLARNI PROSTOR?
Včeraj si je ministrica za delo Anja Mrak Kopač ogledala učno pot v Rakovem Škocjanu, ki jo je po žledolomu očistilo in uredilo osem delavcev prek javnih del pod vodstvom delavca Notranjskega regijskega parka. Pri delih je park sodeloval z Zavodom za varstvo narave pa tudi z občino. Ministrica je pozdravila njihovo sodelovanje, projekt v Rakovem Škocjanu pa označila kot primer dobre prakse Dodala je, da je cerkniška občina tudi sicer dobra pri zaposlovanju javnih delavcev, za kar je letos od države pridobila okoli 150 tisoč evrov. Javni delavci so v naravovarstvenem smislu naredili ogromno in koristno delo ter hkrati Rakovemu Škocjanu vrnili estetsko in rekreativno vrednost, meni direktor parka Matevž Podjed. Direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič pa je povedal, da so s parkom in občino v zadnjih štirih letih v Rakovem Škocjanu izpeljali kar nekaj obnovitvenih del. Želi si, da bi naravni park postal primeren za protokolarni prostor. Poslušaj.