Plemiška družina Cobenzl je imela med 16. in 19. stoletjem na Goriškem in Kranjskem obsežno posest. Njeni člani so opravljali nekatere najvišje funkcije v civilni in cerkveni sferi.  Bili so tudi umetnostni naročniki, zbiratelji ter meceni umetnosti in znanosti. Umetnostno zbirko Janeza Gašperja je odkupila carica Katarina Velika in je še danes sestavni del znamenitega Ermitaža v Sankt Peterburgu. Družina, ki je izvirala s Krasa, je imela velik vpliv tudi na življenje naših prednikov. Njena posest so bila tudi gospostva Haasberg, Šteberk, Predjama in Logatec.

O družini Cobenzl smo se pogovarjal z dr. Miho Preinfalkom. Glavno področje zanimanja raziskovalca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je namreč nekdanje plemstvo v Habsburški monarhiji, še posebej tisto, ki je povezano s sedanjim slovenskim prostorom.  

Beseda je tekla o mecenstvu družine, ki je podprla tudi izdajo Steinbergovega dela Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru. Članu družine, ki je bil  ustanovitelj literarnega društva v Bruslju, o Haasbergu, ki so ga Cobenzli predelali v enega najlepših kranjskih dvorcev. Meceni in poznavalci umetnosti so v palači na Dunaju gostili tudi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Poslušaj. 

Godbeniki iz regije so leto končali s tradicionalnimi božično-novoletnimi koncerti. Pihalni orkester Ilirska Bistrica je svojega odpovedal, zaradi obolelih članov gostujočega Pihalnega orkestra sv. Antona in bolezni nekaterih pomembnih članov bistriškega orkestra.
Nadoknadili ga bodo v začetku novega leta 2024. Dirigent Dušan Grmšek načrtuje v repertoar uvesti več filmske glasbe, morda že v bližnji prihodnosti pripravijo priložnosti koncert.

Jaka Ule je veterinar iz Babnega Polja, ki je dejaven tako na terenu kot v ambulanti, znan pa je po svojem načinu življenja, ki ga že od mladih nog posveča predvsem živalim. Šolal se je v Ljubljani, kjer je hitro postal doktor veterinarske medicine. Domačini ga dobro poznajo prav zato, ker je rasel z divjimi in domačimi živalmi, saj so doma v Babnem Polju imeli pravcati azil za poškodovane ali ranjene prostoživeče in druge živali, ki so jih vzeli v oskrbo, dokler niso okrevale.

Veterinarstvo velja kot cenjen poklic in na starejših kmetijah so stare gospodinje še vedno bolj angažirane pri pomoči veterinarju, ko ta oskrbuje žival. Marsikje sicer ni tako in je veterinar ob prihodu na lokacijo večkrat prepuščen sam sebi in mora sam poskrbeti za žival. Zaradi napredka medicine in znanosti so danes živali deležne boljše in hitrejše oskrbe, vseeno pa je nekaj sistemskih in birokratskih težav, s katerimi se spopadajo veterinarji. Stvari v tem poklicu skoraj nikoli ne gredo po načrtu, veliko je odrekanja. Čeprav je treba imeti živali rad, gre predvsem zato, da v kritičnih trenutkih ohraniš mirno kri in razum, saj le tako lahko hitro in učinkovito pomagaš, pravi Jaka Ule. Več v prispevku.

Pred 8 leti je Kristjan Zadel z Bača doživel nesrečo z motorjem, ki ga je prikovala na invalidski voziček. Ni se vdal v usodo, vztrajal je, nedavno tega pa so ga razveselili tudi njegovi prijatelji, ljubitelji Tomosa iz okolica Pivke. Ves čas so potihem upali, da bi za svojega prijatelja našli zelo redko različico modela Tomos za invalide v izvedbi tricikla, ki jih je na trgu praktično nemogoče dobiti. Po nekaj dogodivščinah in zgodbah se jim je le nasmehnila sreča.

Iz Hrvaške so na skrivaj pripeljali motor in navdušili Kristjana, ki je prav tako naredil častni krog po domači okolici. Predsednik hrvaškega društva Robert Brumnjak je Kristjanu predal spominsko plaketo z narisanim triciklom in dejal, da Kristjana prihodnje leto pričakuje na vožnji po njihovem terenu. Sicer pa motor Kristjanovi prijatelji trenutno generalno obnavljajo. Celotno akcijo so poimenovali »Tomos brez meja« in Kristjan pravi, da je vesel in srečen, da ima tako dobre prijatelje. Poudarja, da je v slogi moč. Poslušaj.

Foto: Arhiv Kristjana Zadela

Enota Turizem, ki deluje v okviru Notranjskega regijskega parka, želi vsako leto dobiti  konkretne podatke, kdo so gostje na območju parka in kakšne so njihove dejavnosti, tudi od samih turističnih ponudnikov. Teh je v najvišji sezoni 38, s skupno 420 stalnimi ležišči, je povedala vodja enote Urška Ogrinc in dodala, da je letošnje leto po številu nočitev rekordno.

 Ponudnikom, ki so se na poizvedovanje parka odzvali, so povedali, da med gosti prevladujejo starejši pari, sledijo družine in tem mlajši pari. V povprečju v namestitvah ostajajo okoli dva dni. Dlje časa ostajajo na kmečkih turizmih in v vaseh okoli Cerknice. Gostje, ki bivajo v Cerknici, so namreč predvsem tranzitni. V povprečju gost  potroši nekaj manj kot 100 evrov dnevno. Poslušaj.