Program 10. glasbenega festivala Cantabile bo s ponedeljkom vstopil v drugo polovico. V cerkvi sv. Nikolaja bo ob 20.30 koncert kvarteta violončel Cedéz, sveže komorne skupine, sestavljene iz mladih, odličnih slovenskih violončelistov. V sredo pa sledi eden od progamskih vrhuncev. Na izraelskem večeru se bo predstavil Mladinski simfonični orkester Raanana, ki združuje 60 mladih glasbenikov. Na oder bo stopil tudi pevski zbor Inbar.
Predzadnji večer bosta Grajski park Vitez razvnela Vročica saksofonske noči in SOS mladinski saksofonski orkester. Slovesen zaključek pa bo v nedeljo, 9. julija s pravo Podoknico na vasi, ki bo potekala v središču Logatca. Večer bo povezal znani podokničar Franc Pestotnik. Vsi koncerti se pričnejo ob 20.30 in so brezplačni, z izjemo zaključnega.

Dobitnik nagrade državljan Evrope za leto 2023 iz Slovenije je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. Odzval se je že na veliko tragičnih dogodkov v Sloveniji in regiji, nazadnje pa je uradu vlade za oskrbo in integracijo pomagal pri namestitvi beguncev iz Ukrajine. Njegova koordinacija med lokalnim okoljem, državnimi institucijami in uradom vlade za oskrbo in integracijo beguncev je bila nepogrešljiva, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Ob prejemu nagrade je povedal, da samo en človek ne more narediti ničesar, zato je hvaležen vsem, s katerimi je sodeloval. V  zadnjem obdobju so to številni Primorci in Notranjci, s katerimi se kot poveljnik regijskega štaba civilne zaščite srečuje. Ponosen je na dejstvo, da humanitarnost v Sloveniji temelji na prostovoljstvu,  nagrado pa je označil za veliko odgovornost. Več v prispevku. 

Z vseslovenskim srečanjem v državnem zboru se je včeraj začelo tradicionalno srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki se bo sklenilo v nedeljo s taborom Slovencev po svetu. Poleg Ljubljane ga bo letos gostila Vipava, kjer bo jutri osrednja prireditev srečanja.

 Danes je na programu strokovni posvet Slovenska narodna identiteta v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Namenjen bo razmišljanju o slovenski narodni identiteti, njenih elementih in razvoju identitete od osamosvojitve Slovenije. Po navedbah organizatorjev bodo pozornost namenili tudi konkretnim predlogom za tesnejše sodelovanje Slovencev na enotnem kulturnem vseslovenskem prostoru.

Dogajanje se bo jutri preselilo v Vipavo, kjer bodo popoldne pripravili vodene oglede Vipavske doline in degustacije tamkajšnjih dobrot, nastope izseljenskih skupin in različne predstavitve. Odprli bodo tudi več fotografskih razstav umetnikov iz Argentine in Venezuele ter organizirali delavnice za otroke ter plesno delavnico za starejše. Zvečer bo po osrednji prireditvi v Lanthierijevem dvorcu še koncert Adija Smolarja.

Organizator letošnje prireditve je Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki v Vipavi pričakuje okoli 500 ljudi, predvsem slovenskih izseljencev iz bližnjih držav, posamične udeležence pa tudi z drugih celin.

Tradicionalno srečanje se bo sklenilo v nedeljo z 29. taborom Slovencev po svetu v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Udeležence tabora bo med drugim nagovoril predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu Uroš Zorn, potekala bo tudi okrogla miza z naslovom Migracije in novodobno izseljevanje, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik pa bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval mašo za Slovence doma in po svetu.

Foto: Občina Vipava 

Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Boštjan Laharnar je prejel priznanje Slovenskega arheološkega društva za enkraten izjemen dosežek na področju arheologije za monografijo Od Okre do Albijske gore, Notranjska med prazgodovino in antiko.

Knjiga je izšla lansko leto kot 45. zvezek serije Katalogi in monografije in obravnava postojnsko arheološko topografsko regijo oziroma širšo Notranjsko od pozne prazgodovine do vključno rimske dobe. Okra in Albijska gora v naslovu arheologovega dela sta ključni topografski orientacijski točki, ki dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Gre za Nanos in Snežnik, saj Notranjska, kot jo pojmujejo arheologi,  zajema celotno današnjo primorsko-notranjsko regijo. Njen prvi poselitveni vrh je bil v  pozni bronasti dobi, gradnja in razvoj gradišč pa sta na tem območju dosegla vrh v železni dobi. Nekatera so ostala obljudena v rimski dobi, z zatonom rimske države pa so opustili tudi ta. Mejnik v preučevanju preteklosti Notranjske je bil sicer začetek uporabe podatkov zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja oz. lidarja v arheologiji Slovenije. Dr. Boštjan Laharnar je svojo monografijo med drugim predstavil že v Cerknici, Slavini, Parku vojaške zgodovine in Ilirski Bistrici.

Priznanje Slovenskega arheološkega društva za enkraten izjemen dosežek na področju arheologije ni edino priznanje, ki ga je prejel kustos za prazgodovino iz Narodnega muzeja Slovenije. Muzejsko društvo mu je leta 2020 podelilo Valvasorjevoi nagrado  za enkraten dosežek v letu 2020 kot soavtorju stalne arheološke razstave Zgodbe s stičišča svetov v Narodnem muzeju Slovenije, stanovsko društvo pa ga je leta 2018 nagradilo s priznanjem za soavtorstvo razstave Stari bogovi obmolknejo. Šentviška planota v arheoloških dobah. 

V nedeljo, 2. julija bo pri Postojnski jami že 30. Furmanski praznik. Celodnevna etnološko-turistična prireditev poskuša prikazati dediščino furmanskih dejavnosti. Program se bo začel že ob 8.30 s pohodom po poteh nekdanjih kontrabantarjev in se zaključil v večernih urah, ko bo nastopila skupina Čuki.
Osrednja sestavina prireditve pa ostaja sprevod furmanov s konji, vozovi in tovori ter številnimi konjeniki. Sprevod se bo začel ob 16. uri. V Postojni letos pričakujejo več kot sto konjev in konjenikov. Posebnost tokratne prireditve je tudi tekmovanje v spretnostih jahanja. Več nam je zaupal predsednik Turističnega društva Postojna Srečko Šajn.