Na občinski strani Občine Postojna je od 8. januarja objavljen javni razpis za sofinanciranje programov v javnem interesu na področju športa v občini Postojna v letu 2024. Z razpisom na Občini že vrsto let zagotavljajo sredstva za čim bolj nemoteno delovanje športnih društev v domačen okolju. Govorimo tako o izvajanju dejavnosti kot tudi o uporabi športnih objektov.

Prijavitelji morajo za kandidiranje na razpisu zadostiti določenim pogojem. Rok za prijavo na razpis je 29. januar, prijave pa potekajo preko za to namenjene aplikacije. O tem so obveščeni vsi prijavitelji. Za dodatne informacije so vam na postojnski občini na voljo v času uradnih ur, lahko pa jih tudi pokličete ali jim pošljete elektronsko sporočilo. Telefonsko številko in mail najdete na občinski spletni strani. Na določene stvari strokovna sodelavka na področju družbenih dejavnosti na občini Postojna, Martina Ivanovič, še posebej opozarja. Več lahko slišite v prispevku.

Mladi tržaški filozof in intelektualec Jernej Šček bo to sredo ob 18. uri v cerkniški knjižnici predstavil knjigo Kavarna Italija. Gre za izbor intervjujev z uglednimi predstavniki italijanske intelektualne kulture, ki jih od avgusta 2020 objavlja v Sobotni prilogi časnika Delo. Na poti je že njegova druga knjiga, načrtujejo tudi tretjo.
V pogovorih z uglednimi predstavniki italijanske intelektualne kulture se loteva sodobne problematike, najrazličnejših tem, vsekakor pa »nastavlja dvojno zrcalo: na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklosti in prihodnost.«

Temni pokrov sveta je dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. V njem vidimo, kako izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Skupaj z sodelavci in z ljudmi, ki jih srečuje, iščejo možne modele prihodnosti in rešitve za bolj vzdržen obstoj.

Direktor fotografije v tem dokumentarnem filmu iz leta 2022 je Postojnčan Rado Likon. Dobitnik nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo bo gost na brezplačni projekciji filma, ki bo v petek, 19. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna. Z njim, z režiserjem in scenaristom Amirjem Muratovićem ter Matevžem Lenarčičem se bo po projekciji pogovarjal Drago Mislej Mef. Poslušaj. 

Direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice Ana Petrič iz Begunj pri Cerknici je borka za pravice starejših, prostovoljka, žena, mama in sedaj tudi kandidatka za Slovenko leta. Korenine ima na Rakeku, Blokah in v Cerknici. S svojo pozitivno energijo in sočutjem marsikoga prepriča v dobroto, z ekipo sodelavcev pa nenehno skrbi za inovativne projekte, ki vključujejo starejše ljudi, saj so zelo pomemben del družbe.

Je prejemnica državne nagrade Jabolko navdiha in drugih priznanj ter pobudnica projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki poteka že 8. leto in je največji medgeneracijski projekt v Sloveniji. Starejši se tako vsako leto razveselijo ročno napisanih voščilnic. Izpostavlja, da je pomembna komunikacija in dobro sodelovanje, da je treba več pozornosti posvetiti demenci, starejšim pa je nasploh treba bolj prisluhniti. Z dobro prakso dokazuje, da je veliko stvari mogoče, če stopimo skupaj. Več v prispevku.

V Sloveniji imamo trenutno registriranih 15095 jam, jamarji pa ves čas odkrivajo nove. Med njimi so tudi vodne jame. Ker smo v zadnjem obdobju kar nekajkrat slišali, da je Križna jama vodna jama, smo se odločili, da jih podrobneje spoznamo. Obrnili smo se na jamarja in sodelavca Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Mitjo Prelovška.

“Ker se voda pretaka skozi jamo, gre za tip jame, ki še vedno nastaja,” nam je pojasnil in dodal: “samega nastanja jame ne moremo ločiti od pretakanja vode.” V nekaterih je skozi prisoten vodni tok, v drugih, denimo izvirnih ali ponornih, je občasen, poznamo pa tudi jame, v katerih po suhem delu naletimo na vodni tok. Če je voda na dnu brezna, govorimo o vodokaznem breznu, ki kaže gladino podtalnice, nam je povedal znanstvenik. Najbolj znane turistične vodne jame v Sloveniji so Postojnska, čeprav se turistično uporablja njen suhi del, Škocjanske jame, Planinska in Križna jama. Vodne tokove v jamah krasoslovci dobro poznajo. Merilniki v njih vodostaj merijo na vsakih 10 minut, zato vedo, kako hitro voda lahko narašča in upada. Dobro poznajo tudi vodne tokove. Tako je preveč poenostavljeni reči, da v Križno jamo voda prihaja z Blok. V večini gre za preniklo vodo, torej vodo, ki pade na kraško površje. Ali višje zimske temperature vplivajo na vodni režim? Zakaj je voda v kraških jamah onesnažena, čeprav je čistilnih naprav vse več? Poslušaj. 

Foto: KPPJ, DLKJ in Radio 94