Pri zamislih za preživetje poletnih dni med platnicami kakovostne literature nam pomagajo knjižničarke in knjižničarji lokalnih knjižnic. Gordana Erdelja je knjižničarka na otroškem in mladinskem oddelku Knjižnice Bena Zupančiča Postojna. Priporoča mladinski roman, ki je v slovenskem prevodu izšel v lanskem letu.
Roman danske avtorice Mette Vedsø 130 utripov na minuto je bil leta 2020 uvrščen v zbirko Bele vrane. Ta velja za izbor najboljših mednarodnih otroških in mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravlja Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu.

V Loški dolini morajo že od 21. junija varčevati s pitno vodo. Upravljavka Komunala Cerknica se je za ta ukrep odločila zaradi povečane porabe vode v primerjavi z zmogljivostjo vrtin, po lanskih ocenah pa se v tej občini zaradi dotrajanega vodovodnega sistema izgubi okoli 65 odstotkov vode.

Poleg obnove omrežja občina rešitev vidi v ponovni vzpostavitvi zajetja v Obrhu, a le če tam uredijo ultrafiltracijjsko napravo. Župan Matjaž Antončič računa, da to lahko storijo do poletja 2024. Kot je povedal, ključ času dopustov, aktivnosti za to tečejo. Poslušaj. 

V zdravstveni oddaji se te dni posvečamo programu Spolno prenosljive okužbe v nočnem življenju Združenja DrogArt. Naš sogovornik Simon Kovačič je koordinator terenskih aktivnosti na omenjenem programu, svetuje uporabo kondoma. Ta je ovira, ki prepreči, da bi okužene telesne tekočine prehajale z ene na drugo osebo, in tudi pri nekaterih tveganih stikih kože. Kondom je treba uporabljati od začetka do konca seksa, in to pravilno.
Iz tujine poročajo, da so nekatere spolno prenosljive bolezni v porastu. Lani so v Angliji zabeležili rekordne številke okužb z gonorejo in največ zabeleženih primerov okužb s sifilisom v zadnjih 75 letih. Kakšne pa so številke pri nas? Porast odkritih okužb je zaznan, a razlogi so za to so lahko različni. Več v oddaji, dodatne informacije pa lahko preverite na spolnoprenosljiveokuzbe.si.

Cerkničan Miha Urh je od leta 2006 predsednik Ribiške družine Cerknica. Kot pravi, si mora človek vzeti čas zase in za društveno dejavnost,  ribičija pa  združuje oboje.

Med njegovimi najzgodnejšimi spomini na Cerkniško jezero je »ravbšicanje« pod Otokom, danes pa vodi društvo, ki si prizadeva, da bi tudi generacija, ki odrašča, še poznala ščuke in šlajne s Cerkniškega jezera. Ribiči za to, naj bo pozimi ali poleti, opravijo kar od 2500 do 3000 prostovoljnih ur na leto. Ribji živelj tega kraškega bisera so namreč prizadeli posegi, s katerimi so želeli ljudje, nekoč večkrat siti kot lačni, čim hitreje priti vsaj do grobe krme za svoje živali; vanj so kasneje vnesli še alohtone ribje vrste. V zadnjih dveh desetletjih pa jezero zaradi podnebnih sprememb presahne tolikokrat na leto, da so se pogoji za drst drastično poslabšali, zato ribiška družina ribe vse manj lovi in jih tudi vse bolj ščiti. Člani so veseli, da svoje znanje in zavedanje, kako enkratno delo na enkratnem koncu sveta opravljajo, prenašajo na močno mladinsko sekcijo, Miha Urh tudi na sinova. Poslušaj. 

Razen naslovne so vse fotografije iz osebnega arhiva Mihe Urha. 

V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu se je včeraj začel enotedenski  27. Tabor slovenskih otrok po svetu. Dogodek je namenjen mladim, med 9. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše. Udeležuje se ga skoraj 40 mladih iz Italije, Avstrije, Velike Britanije, Francije, Luksemburga in ZDA. Tokrat se jim kot animatorji pridružujejo tudi nekdanji udeleženci iz Kanade in Italije.

Udeleženci na taboru dopoldan izboljšujejo znanje slovenščine, popoldan pa spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije. Kot so sporočili iz Svetovnega  slovenskega kongresa, je osrednji namen tabora krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije ter slovenskega jezika. Izkušnjo slovenstva obogati prijetno druženje s slovenskimi vrstniki, ki na Tabor pridejo iz različnih držav sveta.