V kulturnem domu Cerknica se bodo danes spomnili na novinarja, režiserja, scenarista in  humanista Jadrana Sterleta. Obiskovalci si bodo ob 19. uri predpremierno ogledali dokumentarni film Valvasorjeva Slava.  Film o pomenu, materialni podobi in restavriranju tretjega zvezka Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske je začel snemati Jadran Sterle, po njegovi prezgodnji smrti pa ga je dokončal Tugo Štiglic, ki bo tudi eden izmed gostov večera. V Cerknici  bodo še pred ogledom filma o pomenu, nastanku, tisku in raziskavah Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter o zagatah pred in med snemanjem filma poleg sorežiserja spregovorili še direktorica knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar, namestnik direktorja Arhiva Republike Slovenije dr. Andrej Nared. Aleša Valič, ki je bila v času nastajanja filma urednica izobraževalnega programa na TV Slovenija,  in Jedert Vodopivec Tomažič, vodja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva RS. Arhiv Republike Slovenije, Izobraževalni program nacionalne medijske hiše in cerkniška knjižnica dogodek posvečajo spominu na Jadrana Sterleta, ustvarjalca, kateremu so mnogi iz  hvaležni za ohranjanje in predstavljanje njihove dediščine. Na Jadrana Sterleta se tudi na Radiu 94 ne spominjamo s hvaležnostjo le zaradi njegovega ustvarjalnega opusa, pač pa tudi zaradi njegove velike osebne plemenitosti.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj z redom za zasluge odlikoval tržaškega pesnika Miroslava Košuto in mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Podelil je tudi medalji za zasluge. Prejela sta ju avtor stripov Tomaž Lavrič in za ohranjanje pesemske in glasbene ljudske dediščine Ljoba Jenče. Ljoba Jenče, ki je  je v sodobni svet raznovrstne glasbe uspešno umestila tudi velik opus starih slovenskih ljudskih pesmi, je pot raziskovalke slovenskega ljudskega izročila,  umetnice, pevke poustvarjalke in varuhinje narodnega bogastva začela leta 1988. Gradivo je začela zbirati  po celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Nekaj posnetkov je dobila na nacionalnem radiu, nekaj od zbirateljev, večino pa na terenu.   S svojo interpretacijo je mnogim pesmim vnovič vdihnila dušo in življenje. Že od leta 1988 Ljoba Jenče po smernicah Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ustvarja zvočno zbirko ljudskih pesmi Notranjske, od leta 2004 pa tudi Banjške planote.  

V tem času je je zapolnila veliko vrzeli v slovenski ljudski glasbeni dediščini. Srečanja z ljudsko duhovno kulturo ponujajo neizčrpen vir spoznavanja Slovencev in razumevanja življenja, je prepričana. Zato sodeluje pri najrazličnejših projektih, povezanih s posredovanjem ljudskega izročila. Izdala je več samostojnih zgoščenk, ki jih je opremila z navedbami in strokovnim besedilom. Letno pripravi tudi do sto nastopov, na katerih ljudska dediščina zaživi na novo. Svoja znanja in občutenja deli z javnostjo v radijskih in televizijskih oddajah in na delavnicah ljudskega petja ter sodeluje v programih Glasbene mladine Slovenije in Bralne značke. V Dolenji vasi ob Cerkniškem jezeru je  vzpostavila izobraževalni center  Hiša izročila. Njena želja, umestiti ljudsko izročilo v izobraževalni proces, je postala tudi konkretna naloga. Hiša bo usposablja mlade čuvarje znanj iz zakladnice slovenske nesnovne kulturne dediščine. Varstvo dediščine je za Ljobo Jenče tako dobilo še nove dimenzije, so še sporočili z urada predsednika RS.

V Logatcu so včeraj slovesno odprli novo čistilno napravo, ki so jo zgradili v okviru projekta Čista Ljubljanica. Gradnja kanalizacijskega sistema v Logatcu je bila v celoti zaključena v prvi polovici leta 2015. Po tem je sledilo 6-mesečno poizkusno obratovanje čistilne naprave, ki je po uspešno opravljenem tehničnem pregledu pridobila uporabno dovoljenje. Nova čistilna naprava Logatec naj bi med drugim zagotovila tako povečanje kakovosti življenja prebivalcev kot tudi ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti. Njena zmogljivost je 14.900 populacijskih enot, pomembno pa je, da ima naprava še 30-odstotno rezervo. Več v prispevku.

Eden izmed dejavnikov, ki  določenih segmentih negativno vpliva na razvoj občine Ilirska Bistrica, je tudi dejstvo, da občina še nima sprejetega občinskega prostorskega načrta. Gre za dokument, ki med drugim predstavlja podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Konec lanskega leta je občina Ilirska Bistrica zamenjala izdelovalca načrta in Studio 3 je izjemno hitro, v pol leta, vendarle dokončal občinski prostorski načrt, je zadovoljen župan Emil Rojc. Občinski svetniki se bodo z načrtom seznanili že na seji sveta v začetku decembra. Prisluhni.

V občinah, ki imajo veliko vasic in zaselkov asfalt do vseh ni samo po sebi umeven, na Blokah pa se lahko pohvalijo, da imajo asfaltirane že vse ceste, čeprav 1630 občanov živi v kar 45, povečini zelo majhnih, naseljih. Letos je bila na vrsti povezava med Radlekom in Topolom. Poslušaj.