Gozdne ceste v Loški dolini so v slabem stanju tudi zato, ker je imela občina težave z javnim razpisom.  Urejanje bo vendarle steklo, saj je občina pred štirinajstimi dnevi podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem.  Urejanje gozdnih cest se bo začelo šele zdaj, moralo pa bi se že poleti. Poslušaj.

Pivški svetniki so si pred septembrsko sejo ogledali prenovljeno notranjost Krpanovega doma, v kateri so zadržali, vendar posodobili osnovni koncept. V sklopu te prenove, ki so jo opravili tudi s pomočjo evropskih sredstev, je obnovljena večja površin Krpanovega doma, predvsem so ponosni na razširitev knjižnice, objektu pa bodo dodali še številne nove vsebine. Poslušaj.

Konec preteklega tedna je Izobraževalni center za zaščito in reševanje v Blekovi vasi v Logatcu na povabilo župana Menarda obiskal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki si je v spremstvu župana Menarda in vodstva logaške civilne zaščite ogledal namestitvene kapacitete za morebitni novi val beguncev. Ocenil jih je kot nadstandardne za namestitev ranljivejših skupin. Prisluhni. 

V soboto, 26. septembra, je v Karlovcu potekal Speleo film festival 2015, osvojil ga je film Voda in kras. Jamarski film je pomemben del rezultatov raziskovanja jam, saj predstavlja naravno vrednost podzemnih hodnikov, ki jih lahko povečini vidijo le jamarji. Za glavno nagrado mednarodnega natečaja se je letos potegovalo 15 filmov iz desetih držav in treh celin. 1. mesto in glavno nagrado je prejel film razstave Muzej krasa z naslovom Voda in kras. Pri projektu so sodelovali: Slavko Polak kot scenarist in snemalec, Ciril Mlinar Cic, kot snemalec in montažer, glasbo sta prispevala Dejan Štemberger in Barbara Grahor, statisti pa so bili jamarji iz Jamarskega društva Karlovica in Društva ljubiteljev Križne jame. Film, so še sporočili iz Notranjskega muzeja Postojna, je nastal v okviru projekta  Museumcultor: Muzeji Jadrana bogatijo kulturni turizem, ki je sofinanciran iz Jadranskega čezmejnega programa IPA.

Včasih je tudi na Notranjskem vsaka kmetija pridelovala lan, ki so ga nato predelali in iz njega stkali platno. Tradicija je sčasoma zamrla. Na Notranjskem je še nekaj ljudi, ki se spominjajo, kako so nekoč pulili lan, ga rosili, otepali in trli, nato pa spredli niti in stkali platno. Stari že več kot 80 let, zato – je povedala Urša Telič Miler, so ulovili še zadnji čas, preden bi se ta znanja izgubila. Septembra so obiskovalci lahko trli lan, ki so ga na to v hiši izročila pripravljali vse od avgusta. Že oktobra v Hiši izročila začenjajo z družabnimi delavnicami, na katerih bodo predli lanene niti, ki jih bodo nato tkali na statvah. Nanje vabijo predvsem dekleta in žene. Poslušaj.