V oddaji o zdravju smo z Nadjo Škrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nadaljevali pogovor o nadzoru nad živili. Velik del živil sploh ne pride na trg, ker so že proizvajalci med proizvodnjo ugotovili, da niso ustrezna ali pa je to ugotovila inšpekcija med nadzorom.
Mreža evropskega sistema opozarjanja na neustrezna živila deluje. Slovenske potrošnike lahko pomirja to, da so evropske zahteve, ko gre za prehrambno varnost, zelo stroge. Prihaja tudi do redkih primerov, ko je prepovedan uvoz določenih živil iz tretjih držav v Evropsko unijo, ker ni dovoljšne garancije, da je pošiljka varna. Kje pa dobite informacije o umikih ali odpoklicih? Prisluhnite oddaji.

Program 44. meseca kulture na Ilirskobistriškem je v polnem teku. V okviru tega bo v soboto, 27. janurja ob 18. uri v Domu na Vidmu Literarno društvo Ilirska Bistrica predstavilo zbirko kratkih zgodb Irene Štembergar.
Irena Štembergar je svoj prvenec izdala novembra lani. V preteklosti je med drugim sodelovala v študijskem krožku Zgodbarnica in pravi, da je priprava zbirke V vesolju vsakdana s tem povezana. Z avtorico se bo na predstavitvi pogovarjala slavistka Helena Pirih Rosa.

Nadja Škrk je vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uprava je ena od inšpekcijskih služb, ki se ukvarja z nadzorom nad varnostjo živil. Podobno delo opravlja tudi Zdravstveni inšpektorat, ki je med drugim pristojen za prehranska dopolnila, otroško hrano in živila, ki so namenjena bolnikom. Inšpektorat za kmetijstvo pa je pristojen za varnost vina.
Na Upravi sicer pokrijejo večino živil. Imajo torej redne, načrtovane nadzore in izredne nadzore, ki so posledica obvestil drugih držav, prijav potrošnikov ali Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsak člen v verigi mora poskrbeti, da so živila varna za uporabo in ustrezno označena.

Letošnji proračun v Pivki je na odhodkovni strani ocenjen na slabih 13 milijonov evrov. Župan Robert Smrdelj pravi, da gre za povprečen znesek, a izpostavlja, da so sredstva razpršena na zelo raznolika področja, prav tako so precej različni zneski, ki jih namenjajo posameznim investicijam. Naložbam je namreč namenjenih 40 odstotkov investicij. 

Nekaj projektov, denimo kanalizacijo v Zagorju, morajo zaključiti, drugi so se dobro začeli, med njimi gradnja stanovanj. Tudi Košana je postala pravo malo gradbišče, kjer obnavljajo in dograjujejo športni park ter gasilski dom. Na nekaj projektov pa se šele pripravljajo. Tako nameravajo na nekatere objekte postaviti fotovoltaiko, v dogovoru za razvoj regij pa vidijo priložnost, da uredijo kolesarske poti tudi po centru Pivke. Zaradi interesa investitorjev bodo širili  Industrijsko cono v Neverkah, obnovili bodo zdravstveno  postajo v Pivki. Več v priloženem posnetku. 

Foto: Občina Pivka 

Župani Obalno-kraške in Primorsko-notranjske regije so na regijskem srečanju Skupnosti občin Slovenije, ki je v torek potekalo v Ilirski Bistrici, ocenili, da povišana povprečnina, ki so jo občine izpogajale z državo, ne bo zadoščala za nova bremena, ki so jim bila naložena. Zato menijo, da je treba z državo odpreti pogovore za dodatne vire, je povedal predsednik skupnosti Vladimir Prebilič.

Kot je povedal izpogajano višjo povprečnino za leti 2024 in 2025, znižujejo vztrajanje visoke inflacije, višanje plač v javnem sektorju in rast materialnih stroškov zavodov. “Vse to zelo bremeni občinske proračune, zato se bo z ministrstvoma za finance in za javno upravo treba pogovoriti, kako zagotoviti dodatne vire,” je dejal Prebilič.

Na srečanju so govorili tudi o težavah, s katerimi se občine srečujejo pri prostorskem načrtovanju. Župani namreč opozarjajo, da na ministrstvu za naravne vire in okolje na odobritev čaka veliko število novih občinskih prostorskih načrtov, saj se ministrstvo ukvarja predvsem s sanacijo po poplavah. Župan Občine Ilirska Bistrica Gregor Kovačič je tako izpostavil kadrovsko podhranjenost Ministrstva za naravne vire in prostor, ki pokriva področje upravljanja prostora in v zvezi s tem predstavlja osrednje ministrstvo, od katerega je odvisno umeščanje preostalih aktivnosti v prostor. “Zato bo treba bodisi okrepiti ekipo na ministrstvu ali pa razmisliti, kako pohitriti postopke. Trenutno stanje namreč onemogoča razvoj lokalne skupnosti,” je ob tem dejal Vladimir Prebilič.

Zbrani so med drugim izpostavili še izzive pridobivanja uporabnih dovoljenj  in opozorili na potrebo po odpravljanju oz. zmanjševanju administrativnih preprek na področju prostorske zakonodaje, med drugim tudi na podeželju, kjer občine čutijo stisko in pomankanje priložnosti pri dialogu z državo zaradi hitrih odločitev, ki so vezane na umeščanje državnih prostorskih načrtov (DPN).

Župani so  znova opozorili tudi na njihov neurejen položaj, posebej ko je govora o plačah, ki naj bi bile prenizke, in statusu župana, ko preneha opravljati funkcijo.  

Foto: Občina Ilirska Bistrica