Društvo prijateljev mladine Postojna je vilo v zadnjih letih zelo neaktivno, zato so na Zvezi prijateljev mladine Slovenije dali pobudo za njegovo ponovno oživitev. Na sestanku v Mladinskem centru Postojna so se pred kratkim zbrali tisti, ki želijo delati v dobro otrok in mladine. Prisluhni.
Postojnčanka Tamara Kaluža se v zadnjih letih posveča tudi zdravljenju z zvokom oziroma zvočnim kopelim. Povabili smo jo v studio, saj nas je zanimalo, zakaj gong in ostala glasbila, ki jih uporablja, ugodno vplivajo na naše zdravje in počutje in pri katerih težavah zdravljenje z zvokom še posebej dobro deluje. Brezplačno zvočno kopel bo v nedeljo ob 19. uri izvedla v Osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna. Prisluhni pogovoru, v katerem je slišati tudi gong in ostala glasbila …
Po lanskem 4. mestu na evropskem lokostrelskem tekmovanju v mešanih ekipah v Bakuju Postojnčan Rok Bizjak pričakuje nov uspeh, naslednji teden namreč odhaja na svetovno prvenstvo v Ankaro. Rok se tudi poteguje za mesto na olimpijskih igrah v Riu de Janieru. Pred mikrofon smo povabili tudi njegovo sotekmovalko v mešanih ekipah Ano Umer iz Ankarana. Poslušaj.
Po dveh shodih občanov v zvezi z vzpostavitvijo azilnega centra v Logatcu se tej tematiki niso izognili niti na sinočnji, spet eni od maratonskih sej logaškega občinskega sveta. Kot gostje so seji prisostvovali tudi nekateri krajani, ki živijo v neposredni bližini azilnega centra. Medtem ko so svetniki imeli pomisleke nad delovanjem države in Evropske unije, ki še zdaj nimata strategije obvladovanja migrantskih tokov, krajane skrbi za svojo varnostjo in varnostjo premoženja. Med drugim so predlagali, da se azilni dom preimenuje v , denimo, začasni center za tujce, ali kako drugače, kar ne bi bilo pravno zavezujoče in prebivalcem tega centra ne bi omogočalo, da se svobodno gibljejo po vsem območju. Logaški svetniki so vnovič, že tretjič, razpravljali o strategiji kulture za obdobje 2016-2019, ki bo med drugim osnova za prijave na razpise. Tudi tokrat so nanjo imeli številne pripombe, na koncu pa so jo, preimenovano v lokalni program, potrdili. Blanka Markovič Kocen.
Delamaris je v letu 2015 dosegel 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, dobiček v tem obdobju pa je ocenjen na 669.000 evrov. Tako so presegli številke iz leta prej, ko so čisti prihodki od prodaje znašali 13,43 milijona evrov, podjetje pa je zabeležilo dobrih 363.000 evrov dobička. Čeprav v edinem slovenskem proizvajalcu ribjih konzerv, ki je sicer del skupine Pivka, še nimajo revidiranih podatkov za leto 2015, pa so omenjene številke vsekakor vzpodbudne. Delamaris sicer zaposluje skupno 91 oseb, dodatne zaposlitve pa za zdaj niso predvidene. Med pomembnejšimi investicijami so izpostavili nedavno postavitev novih skladiščnih prostorov Delamaris Kal v vrednosti 300.000 evrov. (sta)