Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj v dogovoru s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo udeležil slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja poljskemu vojaku Tadeuszu Sadowskemu – Tomu, ki je 23. aprila 1944 vodil diverzantsko operacijo v Postojnski jami. Pahor, tudi častni pokrovitelj današnje slovesnosti, je ob obeležju položil venec. Poslušaj.
Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica je v soboto na Sviščakih pripravilo srečanje mladih planincev Primorske. Otrok, mentorjev in vodnikov se je zbralo več kot sto. Kot nam je povedal vodnik Andrej Barovič, ilirskobistriško planinsko društvo poudarja vzgojo mladih planincev. Za podmladek vsako leto pripravijo akcijo Mlad bistr’ški planinc, peljejo ga na šest izletov in organizirajo gorniški tabor. V vsaki izmed šestih osnovnih šol v občini pa imajo mentorico, ki na šoli vodi planinski krožek. Poslušaj.
Na slovesnosti ob prazniku občine Pivka je župan Robert Smrdelj podelil letošnja občinska priznanja. Častni občan je postal Drago Štunf, ki svoje delo na področju športnega, družbenega in političnega življenja vrsto let opravlja odgovorno in prostovoljno. Plaketo občine Pivka so za požrtvovalno delo na področjih turizma in kulture posthumno namenili Jožetu Želetu iz Zagorja. Občinsko priznanje pa so za gospodarske dosežke prejela podjetja iz skupine Oro. Poslušaj.
Aprila sta predsednik republike Borut Pahor in predsednik odbora za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Primož Jamšek podelila državno nagrado in priznanja za prostovoljstvo za leto 2015. Nagrado je za dolgoletno delo na področju psihosocialne pomoči prejela tudi Postojnčanka Jelka Verbič, ki je prostovoljstvu predana že dobrih 44 let. Bistvo prostovoljnega dela so, je povedala nagrajenka, lepi trenutki, ki jih ob tem doživiš. Prostovoljstvo priporoča vsakomur. Poslušaj.
Jamarsko društvo Rakek je na pobudo dr. Franceta Habeta nastalo avgusta leta 1957. Fantje z Rakeka in Unca so najprej delovali kot sekcija Društva za raziskovanje jam Luka Čeč iz Postojne, leta 1963 pa se je društvo osamosvojilo. Zanimanje za jamarstvo je seveda sprožila tudi bližina Rakovega Škocjana. Danes društvo šteje več kot trideset članov, zelo aktivnih jih je več kot pol, nam je povedal Franjo Drole. Podvigi rakovških jamarjev so zabeleženih v zapisnikih, teh je okoli 700 in predstavljajo kar sedem odstotkov oddanih zapisnikov v katastru Jamarske zveze Slovenije! V jame pa naj se, opozarja Franjo Drole, ne podajajo ljudje, ki nimajo klasične jamarske izobrazbe. Vedeti morajo, kako se približevati posamezni jami, še posebej nevarne so jame v vertikalnim vhodom, potrebno je imeti ustrezno opremo. Jamarji vedo tudi, da če v jami ne vidimo nič, ni rečeno, da v tisti jami res ni ničesar. Znanstveniki in strokovnjaki vedo, da ni tako. Poslušaj.